Kratki test: Toyota Land Cruiser 2.8 D-4D Premium

A v nasprotju z večino tistih terencev in ’terencev’, ki zmorejo slednje, je Land Cruiser resnično terenec, ki se ne ustraši niti najbolj zahtevnega terena in pri katerem bo voznik klonil veliko prej kot avto. Ker pa se večina kupcev, ki si ga bodo privoščili pri nas (to velja za razvite države nasploh), z njim ne bo (ali pa zelo redko) podajala na zahteven teren – konec koncev gre vendarle za avto, ki stane skoraj 90 tisočakov – je seveda vsaj tako pomembno tudi to, kako se avto znajde na cesti. In v tej razlagi boste našli razlog za zapisano besedo ’skoraj’ v naslovu.

S prostornostjo Land Cruiser nima težav. Štiričlanska družina bo mirno skočila na smučanje, ne da bi potrebovala strešni prtljažnik, in potniki zadaj bodo zadovoljni, da je preglednost tudi z njihovih sedežev dobra in da je zračno vzmetenje dovolj dobro, da tudi na zadnji klopi ni čutiti pretiranih udarcev s ceste (nekaj, predvsem tistih zaradi kratkih prečnih grbin, se jih v notranjost vseeno prebije). Res je, da si bodo morda višji vozniki zaželeli za kak centimeter daljši pomik sprednjega sedeža), prostora nad glavami (že zaradi oblike karoserije) pa je seveda prav tako dovolj. Kar zadeva prostornost in udobje, je torej večinoma vse v redu. Želeli bi si le malo manj hrupa motorja v notranjosti in na tem mestu pridemo do tistega ’skoraj’ iz naslova. Edino področje, kjer bi si pri Land Cruiserju želeli izboljšanja in kjer je resnično v zaostanku glede na (seveda terensko mnogo manj zmogljive) mestne terence premijskih znamk, je pogonski agregat. Ne dvomimo, da je 2,8-litrski turbodizelski štirivaljnik prava izbira, ko gre za vzdržljivost, zanesljivost in terenske zmogljivosti, a na cesti se izkaže, da postane tak Land Cruiser hitro zadihan na avtocesti in da ima motor v celotnem, še zlasti pa ob malo agresivnejšem pospeševanju malo bolj zaspan značaj, pa tudi nekoliko preveč robusten zvok. Skratka: po značaju je bližje delovnemu stroju kot uglajenemu pogonskemu agregatu premium SUV-a.

Toda ker je terensko robusten tudi preostanek tehnike, s tem pa avto že ob prvi vožnji da vedeti, kje je poudarek njegove uporabnosti, mu to zlahka oprostimo. Samozaporna srednji in zadnji diferencial, ki ju je mogoče s pomočjo sistema MTS tudi zakleniti, pet programov vožnje … Sistem MTS zaseda celotno spodnjo polovico sredine armaturne plošče, z njegovima vrtljivima gumboma pa voznik izbira vozne programe za terensko vožnjo (skale, plazenje, pese, blato …), vklopi zapore in reduktor, sistem za samodejno vztrajanje pri določeni hitrosti tako pri plazenju kot pri spustih (in z vrtljivim gumbom to hitrost tudi nadzira) … Terenskih možnosti je skoraj neskončno, pri vožnji v takšnih razmerah pa so v marsičem v pomoč tudi kamere – na zaslonu je mogoče zlahka nadzirati ovire okoli avta in prilagoditi pot okoli njih.

Zračno vzmetenje omogoča tudi dvig avtomobila za najtežje razmere (v najvišjem položaju je trebuh 30 centimetrov od tal, globina brodenja pa je impresivnih 70 centimetrov, vstopni in izstopni kot sta 31 in 25 stopinj).

Da tale Land Cruiser ni najsodobnejši mestni terenec, dokazuje še nekaj malenkosti iz njegove notranjosti, kot so malce razmetana stikala (vsaj za tiste, ki so navajeni 'germanske' urejenosti) in ne ravno vrhunski informativno-razvedrilni sistem (ki pa ima v tej različici odlično ozvočenje JBL Synthesis). Za plus smo mu zaradi svetlih barv šteli tudi zelo zračen občutek v notranjosti pa tudi dovolj velik doseg, saj boste lahko z eno posodo za gorivo ob zmerni vožnji naredili tudi skoraj 900 kilometrov. Na normnem krogu je Land Cruiser presenetil z nizko porabo 8,2 litra, a se ta, takoj ko je vožnje po avtocesti malo več ali več mestnega prometa, hitro dvigne. In ker je bilo na našem testu še najmanj lepih, odprtih regionalk, kjer zna biti Land Cruiser varčen, so se porabe sukale bolj okoli (dobrih) desetih litrov. Še en davek za terensko naravnanost pogonskega sklopa (z gumami vred), pač. In čisto sprejemljiv.

Zakaj si torej omisliti takšnega Land Cruiserja, če ima vendarle precej omejitev, ki so posledica njegove izrazito terenske naravnanosti? Tisti, ki takšen avto zaradi njegove terenske uporabnosti res potrebujejo, se bodo ob takšnem vprašanju le prizanesljivo nasmehnili. In drugi? Hja, razmislite, kolikokrat v resnici potrebujete več cestnih zmogljivosti, kot jih ponuja tak Land Cruiser. Morda ugotovite, da nič bolj pogosto, kot bi potrebovali njegove terenske lastnosti …