Toyota Yaris 1.4 D-4D Sol

Vsi našteti razlogi so zagotovo pomembni, a se potem, ko avtomobil enkrat že imate, pojavi povsem druga razsežnost: ali se v avtomobilu med uporabo počutite dobro. Na to pa vplivajo popolnoma druge reči.

Lahko bo slišati smešno, ampak praksa kaže, da ljudje v avtomobil vstopamo s svojimi stvarmi – ki jih je treba nekam odložiti. Če nimate kam odložiti ključev stanovanja, dokumentov, mobilnega telefona, bonbonov in male plastenke s pijačo, potem za takšen avtomobil težko rečete, da v njem prijetno bivate.

No, Yaris, vidite, vas glede tega ne bo razočaral; toliko in tako uporabnih predalov, kot jih ima (nemoteče za splošni videz in za funkcionalnost elementov upravljanja) po kabini postavljenih novi Yaris, vsaj v tem avtomobilskem razredu zagotovo ne boste našli.

Tale mala Toyotica je bila že v prejšnji izdaji med manjšimi v svojem razredu in je taka tudi sedaj, a ker je razred v celoti zrasel, je novi Yaris, čeprav je še vedno med manjšimi, že dovolj velik, da zmore zadovoljiti prostorske potrebe družinskih uporabnikov avtomobila v mestu in na daljših poteh. Poleg tega je zdaj zunaj bolj ’pisan na kožo Evropejcem’, in kar pade še v kontekst zgornjega odstavka - njegovo notranje okolje je (tudi v splošnem) še prijaznejše. Voznik se lepo namesti med osnovne komande za upravljanje in položaj za volanom je zelo dober. Upravljanje samo pa lahkotno.

Ne glede na motor (če izvzamemo ravnokar prihajajoči TS) je Yaris avtomobil brez večjih športnodirkaških ambicij, a ne skriva, da skuša dodati ščepec dinamičnega počutja za tiste, ki si tega želijo; za druge, ki o tem ne razmišljajo, je mehanika vseeno prijetna za upravljanje. Volan, recimo, ne izstopa kot zelo natančen in neposreden, je pa vseeno lepo komunikativen; se pravi: občutek na volanskem obroču je zelo dober. Njegova edina pomanjkljivost je hitro vrtenje na mestu (bočno parkiranje . . ), ko njegov servomehanizem nekoliko zaostaja, kar v praksi pomeni, da je na trenutke (ko spremenite smer sukanja) lahko nekoliko trd.

Potem menjalnik: gibi so kratki in natančni, njegovo upravljanje pa vedno odlično, pa če pretikate zmerno ali če zahtevate od njega velike hitrosti pretikanja. In končno motor: mali turbodizel, ki ga sicer kupite tudi v Miniju One D, se v njem nekoliko bolje znajde, saj z izjemo nizkih vrtljajev ročične gredi (do nekaj prek 2.000 v minuti) prav živahno poganja karoserijo z vso njeno vsebino.

Njegovih zmogljivosti je dovolj, da zmore z lahkoto slediti vse dinamičnejšemu avtocestnemu tempu vožnje do hitrosti 160 kilometrov na uro, in dovolj, da tesna prehitevanja zunaj mest niti najmanj niso podobna loteriji. V četrti prestavi, denimo, se zlahka zavrti do 4.500 vrtljajev v minuti, kar pomeni tudi, da se kljub svoji (turbo) dizelski zasnovi razmeroma rad vrti, kar spet pomeni, da je to dodatna točka pri ocenjevanju pogonske dinamike takšnega Yarisa.

Načelno sicer tudi temu Yarisu ne moremo veliko očitati, a se kljub vsemu vsakič vrnemo na tisto, s čimer potolče večino avtomobilov nasploh: notranjo uporabnost med vožnjo. Če ste med tistimi, ki v ospredje postavljate ta razlog za nakup, potem ne pozabite na tole malo Toyoto. Morda vas preseneti.

Vinko Kernc