Kratki test: Volkswagen Amarok V6 4M

To seveda pomeni osemvaljnik. Cene goriva so tam pač drugačne kot v Evropi in temu primerno je pojmovanje ’primernega stroja’. V naših koncih smo prisiljeni biti bolj skromni in tudi šestvaljnik bo čisto v redu. Tako ali tako jih je v pickupih, ki jih najdemo na tej strani Atlantika, le malo. Večinoma gre za prostorninsko bolj ali manj bogate štirivaljnike, seveda po navadi turbodizelske. Še kombinacije z menjalniško avtomatiko ni veliko. No, pri Volkswagnu so, ko so na cesto postavili sveži Amarok, sprejeli pogumno, a s stališča ljubiteljev avtomobilske tehnike dobro odločitev: Amarok ima pod motornim pokrovom od zdaj šestvaljnik. Ja, prvi V6, turbodizelski sicer, a nič hudega. Ko ga sestavimo z menjalniško avtomatiko, Amarok ne postane le avto, ki zlahka prevaža krepko težke tovore (ne le v kesonu, tudi na prikolici), ampak tudi avto, ki zna vzbuditi nekaj veselja – še zlasti ko pod kolesi malo drsi.

Takrat lahko štirikolesni pogon in lahkost nad zadnjo premo, če Amarokov keson ni naložen, poskrbita za (če je voznik dovolj odločen) malo živahnosti zadka, ob tem pa tudi na slabšem makadamu vozniku ni treba skrbeti, ali bo podvozje zmoglo blažiti udarce neravnin. Ne le, da je takšen Amarok na slabem makadamu odlično vzmeten in blažen, tudi dovolj tih je – kopica sunkov izpod koles zna namreč pri marsikaterem avtu povzročiti hrup, bodisi neposredno iz podvozja bodisi zaradi šklepetanja notranjih delov.

Čeprav je Amarok terensko zelo spodoben, se prav tako odlično znajde na asfaltu, zaradi zmogljivega motorja in dovolj dobre aerodinamike tudi na avtocesti. Tudi smerna stabilnost je zadovoljiva, seveda pa je jasno, da je volan zaradi bolj terenskih mer gum in nastavitev v celem precej posredne, s povratnimi informacijami skope sorte. A to je pri takšnem tipu avta povsem normalno in mirno lahko zapišemo, da Amarok tudi pri krmiljenju sodi med boljše poltovornjake.

Počutje v kabini je, tudi zaradi odličnih in v usnje oblečenih sedežev, zelo dobro. Voznik se počuti skoraj tako kot v večini osebnih Volkswagnov, le da tu ni na voljo vse sodobne tehnike, kot jo na primer premore Passat. Pri varnosti Volkswagnovci sicer niso varčevali, pri udobnostnih in infozabavnih kosih opreme in funkcijah pa je Amarok pač bolj na strani gospodarskih kot osebnih vozil. Zato na primer infozabavni sitem ni najnovejše in najbolj zmogljive sorte, a je po drugi strani daleč pred tem, kar so še pred nekaj leti ponujali zelo spodobni osebni avtomobili. Sedenje zadaj je malo manj udobno, predvsem zaradi bolj pokončnih naslonjal zadnjih sedežev, pa vendar: nič slabše, kot bi glede na obliko kabine pričakovali.

Tako se izkaže, da je Amarok skorajda idealen križanec med osebnim avtomobilom in delovnim strojem – seveda za tiste, ki vedo, da je treba pri takšnih vozilih sprejeti nekatere kompromise, in so na to tudi pripravljeni.

besedilo: Dušan Lukič · foto: Saša Kapetanovič