Ali atraktiven videz opravičuje višjo ceno?

Ime odzvanja dirkaško. Carrera Panamericana je bila namreč grozljivo naporna dirka (od enega do drugega konca Mehike) po odprtih cestah v 50. letih, ko so bile takšne vztrajnostne dirke popularne. In ker so cestam včasih lahko tako rekli le najbolj nepopravljivi optimisti. Zato so legendarno ime obudili pri znamki Volkswagen (Gospodarska vozila) in ga najprej pripeli Multivanu prejšnje generacije, ki je tako dobil robustno terenski videz in dodatno odmaknjenost od tal (pa tudi štirikolesni pogon po želji).

Priljubljenost te različice so tržniki hitro zapopadli in z novo generacijo Caddyja, zdaj ko je SUV-jevsko oblikovanje modno, je nastala tudi verzija za ta model. Ampak tokrat si oblikovalci in inženirji niso tako belili glav, kaj in kako spreminjati in dodajati. Panamericana je tokrat le opremska opcija, torej strogo gledano paket opreme, s katero je mogoče nadgraditi izbrano modelsko verzijo. Da je videti bolj avanturistično, modno in ja - tudi terensko.

V resnici so seveda dodatne plastične obrobe in razširjeni blatniki ter motno črn zaključek odbijačev seveda tudi praktično uporabni, saj ščitijo avtomobilsko pločevino in lak, ampak oddaljenost od tal ostaja nespremenjena, ravno tako tudi lastnosti podvozja. Odkrito rečeno – s skoraj 18 centimetrov oddaljenosti od tal je že na ravni križancev in blagih terencev, čvrstost in vzdržljivost zagotavljata njegova nosilnost in namenska robustnost.

Ampak kot rečeno – večina elementov v tem paketu, za katerega boste odšteli dobrih 2.700 evrov, je namenjenih udobju in videzu – no, strešne sani so tu le izjema, pa omenjena zaščita, tu so še pedalke iz aluminija, pa zatemnjena stekla, okrasne letve na pragovih, posebno oblazinjenje Pinstripe, multifunkcijski volan, LED-žarometi … skratka cel kup dodatkov. Štirikolesni pogon si lahko dodate sami – ampak to vas bo stalo dobre tri tisočake.

Sicer pa je ta šik Caddy s tem paketom seveda še bolj uporaben kot sicer. Pravzaprav ga sam razumem kot Volkswagnov na novo izumljen švicarski nožek, če spadate med bolj aktivne ljudi, ki še malo stavijo na uporabnost. Najbolje pri tem je, da se ni treba odreči nobenemu elementu limuzinskega udobja. No, nekaj malega kompromisa je že pri udobju, predvsem na krajših grbinah – pa še to je mogoče umiriti z manjšimi platišči in udobnejšimi pnevmatikami (testni je bil na težkih osemnajsticah). Tistega nekaj nenevarnega nagibanja v zavoju (še vedno manj kot pri konkurenci) pa pač vzamete kot čar vožnje kombijevskih modelov.