Volkswagen Multivan 1.9 TDI Startline

Multivan lahko razvaja voznika, vendar le, če gre za močnejšo in bolje založeno različico. V taki boste lahko uživali zaradi odlične ergonomije voznikovega delovnega prostora (pokončno sedenje, odlična preglednost zaradi izdatnih steklenih površin, priročna prestavna ročica), ki je skupna vsem Multivanom, pa tudi zaradi močnega motorja (kaj pravite na 2, 5-litrski TDI s kar 96 kilovati? ) in šeststopenjskega menjalnika, da o bogati opremi (Highline) sploh ne govorimo. A takle Multivan ne bo več stal dobrih 31 tisoč evrov.

Zato se kar pripravite, da bodo družinski člani najprej poskrbeli zase, šele nato mogoče tudi za vas. Ker denarja ni nikoli dovolj, se boste verjetno morali vdati v usodo in se zadovoljiti z osnovno različico Multivana, ki stane omenjenih 31 tisočakov. Če smo odkriti, ni tako hudo, kot se sliši, vendar pa pri starem (preizkušenem! ) 1, 9-litrskem turbodizlu s tehniko črpalka-šoba in samo 77 kilovati pač ne morete pričakovati čudežev.

Motor je razmeroma glasen in zaradi skromnih zmogljivosti zahteva umirjenega voznika, ki mu domovanje na prehitevalnem pasu ni življenjski cilj. Dokler je Multivan prazen, še nekako gre, pri polno naloženem pa zahteva nekaj potrpljenja (in pazljivosti! ), ko želite prehiteti tovornjak ali sodobnejši traktor. Šele takrat je mogoče opaziti, kako hitri so lahko ti ‘oralniki’ . .

Presenetljivo pa je, da vas pri umirjeni vožnji ta starejši motor nagradi z zelo navdušujočo porabo goriva. Če predpostavljamo, da ima Multivan več kot dve toni in čelno površino manjše hiše (beri: slabša aerodinamika), potem je 8, 4 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov izredno dobro testno povprečje. A pomislite, kakšen bi bil šele rezultat, če bi imel ročni šeststopenjski menjalnik namesto petstopenjskega, ki ga dobite v osnovni različici! Kakšen ‘deci’ bi prav gotovo zlahka privarčevali . .

V tem avtomobilu bodo pravi kralji pravzaprav vaši otroci. Multivan ponuja med dodatno opremo posamične stole v drugi vrsti. Ti so vzdolžno nastavljivi, poleg tega pa se jih lahko vrti tudi okoli njihove osi. Če torej doplačate za dva enojna sedeža, ki imata vgrajena otroška sedeža, bo vaše življenje lažje, saj drsna bočna vrata omogočajo preprost prehod v zadnji del avtomobila, potem pa le zavrtite sedež proti vratom in počakate, da se vaš malček skobaca nanj, ter ga privežete.

Preprosto, da bolje ne bi moglo biti, predvsem pa brez naporov, za kar vam bo hvaležen predvsem vaš hrbet. No, lažje življenje boste imeli tudi med vožnjo, saj sta sedeža nasajena zelo visoko in se zato otroci lažje zamotijo ? imajo namreč odličen razgled skozi stranski šipi. Vredno vsakega evra, verjemite nam! No, na zadnji klopi bodo (teoretično) lahko sedeli trije potniki, vendar pa boste lahko udobno posadili le dva.

V zadnjem delu kabine lahko ločeno od prednjega konca avtomobila upravljate tudi zračenje ali gretje (hlajenje), vendar pa se zavedajte, da tako velik prostor potrebuje kar nekaj časa, da se segreje (ohladi).

Če imate v družini vsaj malo besede, si izborite vsaj tisto dodatno opremo, ki jo je imel testni Multivan. Mehanska klimatska naprava je vredna zlata tudi pozimi (sušenje zraka! ), kaj šele poleti pri 30 stopinjah Celzija, radio s CD-predvajalnikom (in možnostjo poslušanja MP3-datotek) vam bo popestril potovanja, tempomat olajšal delo, zaradi parkirnih tipal zadaj pa boste prihranili kakšen evro, saj ne bo treba vsakič znova plačevati za popravilo zadnjega odbijača ali blatnika.

Če se za volanom počutite domače tudi v večjih avtomobilih, potem z vožnjo Multivana ne boste imeli težav. Ostre ovinke je treba vzeti malce bolj ‘na okrog’, zunanji vzvratni ogledali pa ne bosta več samo okrasek, ampak obvezen pripomoček pri vožnji. Z malce občutka se Multivan lepo pelje tudi po mestu. Jaz bi svoji ženi zlahka prepustil volan, saj je usnjen volanski obroč preprosto vrteti in upravljanje na splošno ni prav nič težaško delo.

Zato poslušajte svoje domače, če nočete slabe volje v hiši. Če bodo zadaj zadovoljni (in v Multivanu bodo! ), potem boste imeli tudi za volanom lepše življenje.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič