Volkswagen Passat 2.0 TDI DPF DSG Highline

Ta Passat se je tu pojavil zaradi motorja; pa ni nov, le nadgrajen je. Že nekaj časa ga poznamo s 140 'konji', zdaj pa so ga toliko spremenili, da zmore razviti tudi 170 'konj', kar se pravzaprav najbolj pozna navoru. Povečane zmogljivosti se seveda dobro občutijo prek celotnega delovnega območja, okrog 2.000 vrtljajev ročične gredi pa ta motor, gledano iz te karoserije, kar razganja od navora. Kombinacija s 'samodejnim' menjalnikom DSG se zato zdi smotrna, da sunkovitost motorja kompenzira samodejna sklopka.

Kdor se v Volkswagnu odloča za DSG, lahko pričakuje troje: da se bo znebil dodatne, nezanemarljive vsote denarja, da ne bo pod volanskim obročem stopalke sklopke s tipičnim dolgim gibom (od tod tudi boljši položaj za volanom) in da mu ne bo treba prestavljati, če ne bo pri volji. DSG po vzoru klasičnih samodejnih menjalnikov ponuja dva programa pretikanja, a mora biti voznik prav v kombinaciji s tem motorjem in to karoserijo previden: zaradi navora se zdi, kot da mu bolje pristaja delovanje v gospodarnem načinu (D), ampak v tem načinu ostaja tista neljuba lastnost, da po odvzetem plinu čez nekaj trenutkov navor ni takoj na voljo. V športnem načinu je v tem primeru navor prej na voljo.

Tako ali drugače, besedi 'navor' se je pri opisu tega motorja težko ogniti. Ne glede na program pretikanja je namreč navora toliko, da že v blagem ovinku pri polnem plinu notranje kolo zdrsne vse do hitrosti kakih 100 kilometrov na uro, odvisno seveda tudi od podlage, se pa kljub turbodizlu ni težko opredeliti, da je takšen Passat precej športen. Njegove lepe lastnosti pa se nadaljujejo: že sam po sebi je dober avtomobil, s tem motorjem tudi zmeren pri porabi (sploh glede na zmogljivosti), lepo in lahkotno se pelje, je (sploh z dano opremo) med 'ljudskimi vozili' že lepo prestižen, a hkrati prostoren. In že kar velik.

Takole opremljen ima odlične sedeže, dobro oprijemljive, neutrujajoče in s prijetno kombinacijo usnja in semiša, ima podaljšljiv prtljažnik (plus luknjo za smuči), veliko prostora za drobnarije, dvojne senčnike, enega najboljših potovalnih računalnikov, a tudi vse izrazitejšo slabost: ceno. Najmanj 32.439 evrov je treba odšteti zanj s to mehaniko in tem paketom opreme, prav tak pa je bil vreden že 37.351 evrov!

In prav to utegne biti tisto, zaradi česar se marsikateri kupec po začetni zagretosti ohladi. In vpraša: »Imate morda tudi kaj podobnega, a cenejšega? «

Vinko Kernc

Foto:? Aleš Pavletič