Podaljšani test: Volkswagen Passat GTE

Dizelski motorji že tako niso, tudi če v resnici dosegajo tisto, kar obljubljajo tovarne, ravno ekološka rešitev, dvom o uradnih podatkih (pa ne le pri Volkswagnu) pa jih je postavil v še bolj slabo luč.

Na srečo so pri Volkswagnu tudi pri Passatu že pred razmahom Dieselgata ponudili alternativo. In kot se je izkazalo na našem nekajmesečnem druženju z njo, zlahka nadomesti (in še več) primerljivo zmogljivega dizla – priključnohibridnega Passata GTE.

Po vzoru manjšega Golfa GTE sestavljata hibridni sistem v Passatu GTE 1,4-litrski turbobencinski motor, ki zmore 115 kilovatov oziroma 166 'konjev', ter elektromotor s 115 'konji'. Sistemska moč: Passat GTE se ponaša s 160 kilovati oziroma 218 'konji'. Še bolj navduši 400 njutonmetrov navora, in če vemo, da je električni navor na voljo praktično takoj, je povsem logično, da govorimo o zmogljivem avtomobilu, in ne povprečno hitrem hibridu.

Zato se bo v prometu zlahka kosal z močnejšimi različicami dizlov v Passatu (razen najzmogljivejše), ob tem pa v povprečju porabil enako ali manj goriva – odvisno od tega, kakšna je uporaba. Če boste veliko na avtocesti, bo poraba med šestimi in sedmimi litri (pri kakšnih visokohitrostnih potovanjih po Nemčiji pa še višja), če boste večinoma v mestu, pa bo poraba natanko – nič. Ja, tudi nam se je zgodilo, da po nekaj dni nismo doživeli, da bi se zagnal Passatov bencinski motor.

Litij-ionske baterije lahko shranijo za 8,7 kilovatne ure električne energije, kar je dovolj, da se lahko s Passatom GTE samo na elektriko peljemo okoli 35 kilometrov (tudi v hladnih dneh) – če ste varčni in ujamete pravi ritem mestne in obmestne vožnje, pa se da doseči še nekaj več. Baterije se na klasični hišni vtičnici napolnijo v največ dobrih štirih urah, na primerni polnilni postaji pa traja polnjenje zgolj 2 uri in pol. In ker smo Passata GTE (večinoma) redno priklapljali tako doma kot v službeni garaži (in ob tem opazili, da je njegov sistem za nastavljanje časa polnjenja in pregretja avtomobila skregan z logiko, in ne dovoljuje, da bi oboje nastavljali ločeno), so za večino testnega povprečja (to se je ustavilo pri 5,2 litra) krivi prav hitri avtocestni kilometri. Povprečje normnega kroga (opravljenega v zimskem mrazu in z zimskimi gumami) se je ustavilo malo višje kot pri Golfu GTE (3,8 v primerjavi s 3,3 litra), a še vedno nižje kot pri dizelskih različicah Passata, s katerimi smo ga prevozili. In kot rečeno: če živite nekje v okolici delovnega mesta (recimo tja do 30 kilometrov) in imate na obeh straneh dnevne vožnje možnost polnjenja, se boste vozili praktično zastonj!

Da je oprema (vključno z digitalnimi merilniki in kupom varnostnih dodatkov) bogata, ni treba posebej razlagati, pohvalno pa je tudi, da je Passat GTE cenovno zelo blizu dizelskemu Passatu: po odšteti subvenciji je razlike komaj za kakega tisočaka ...

Zato lahko – še posebej, ker je Passat GTE na voljo tudi kot Variant – lahko mirno zapišemo, da je tak GTE skriti adut v ponudbi Passatov: kot ustvarjen za tiste, ki si želijo avtomobila, ki je ekološki, a še niso pripravljeni na skok v popolnoma električne avtomobile – še posebej, ker teh v Passatovi velikosti (in za normalno ceno) tako ali tako praktično ni.

besedilo: Dušan Lukič · foto: Saša Kapetanovič