Volkswagen Sharan 2.0 TDI BMT Highline Sky

Sharan je letos slavil že 20-letnico, a drugi rod poznamo šele dobrih pet let. Ob spremembi smo lahko ugotovili, da so ga povečali in posodobili. Postal je res zelo velik avtomobil za najrazličnejšo uporabo. V Volkswagnovi ponudbi enoprostorno zasnovanih modelov pa ima kar veliko tekmecev. Tu sta manjša Caddy in Touran, nad njim je še Multivan. Vse tri je letos Volkswagen postavil na novo, zato je nekako logično, da so tudi Sharan posodobili in mu namenili lahno prenovo. Ta je manj vidna navzven, saj karoserijskih sestavin ni bilo treba menjati ali izboljševati. Vendar je zato Sharan dobil vse novejše tehnološke dodatke, ki so na voljo tudi pri drugih modeli, posebno pri lani najnovejšem rodu Passata. Pri Volkswagnu so s Sharanovo prenovo skušali tudi reagirati na tekmece, ki so se medtem pomladili.

V našem preskusnem avtomobilu je bilo le nekaj tistega, kar Volkswagen namenja kot Sharanovo posodobitev. Preskušeni Sharan je imel opremsko oznako Highline (HL) Sky. Dodatek Sky pomeni panoramsko strešno steklo, biksenonska žarometa z dodatnimi dnevnimi lučmi LED ter radio z navigacijo Discover Media, oboje zdaj kupec dobi dodatno kot nekakšen bonus. Vsekakor vse dokaj uporabne stvari, če vam jih dodajo kot spodbudo k nakupu. Poleg tega smo preskusili še prilagodljivo blaženje podvozja (pri VW mu pravijo dinamično uravnavanje podvozja DCC). Tudi samodejno odpiranje bočnih drsnih vrat, odpiranje prtljažnih vrat (Easy Open) in sedemsedežna različica spadata med doplačilne postavke, kot še marsikaj, na primer zatemnjena stekla, upravljavski del triobmočne klimatske naprave za potnike zadaj, predpriprava Media Control, kamera za vzvratno vožnjo, aluminijasta platišča ali samodejno zasenčenje žarometov.

V Sharanu si ob tem lahko omislite še vrsto asistenčnih sistemov, a je to najbrž tisti del, ki ga bo (zaradi dodatnih stroškov) večina kupcev preskočila, čeprav se ravno z njimi začenja poglavje, ki ga zdaj lahko imenujemo tudi že zložna pot k avtonomni avtomobilski vožnji. V prvi vrsti sta to Lane Assist (samodejno zadrževanje avtomobila pri vožnji po voznem pasu) in tempomat s samodejnim uravnavanjem varnostne razdalje. V kombinaciji oba omogočata precej manj naporno vožnjo (in postajanje) v kolonah.

Sharan je v petih letih drugega rodu postal razmeroma priljubljen avtomobil, pri Volkswagnu so jih izdelali kar okoli 200 tisoč (prej v 15 letih prvega rodu 600 tisoč). Razlog za zadovoljivo prodajo je najbrž prav v tem, da ga je mogoče zelo prilagoditi željam posameznih kupcev. Če tako pogledamo preskušeno najmočnejšo turbodizelsko različico, tudi dobimo odgovor, kje se ta najbolje počuti: na dolgih potovanjih. Za to odlično poskrbi dovolj zmogljiv motor, da se po nemških avtocestah peljemo tudi veliko hitreje, kot je sicer dovoljeno drugod. A se voznik kar nekako samodejno po nekaj deset kilometrih odloči, da bo raje malo manj hitel, ker se pri večji potovalni hitrosti tudi povprečna poraba neverjetno hitro veča in potem ni nič več prednosti – dolgega dosega z enim polnjenjem. K dobremu počutju na daljših potovanjih nekaj prispevajo tudi solidno grajeni sedeži, zelo dolga medosna razdalja, v primeru testnega avta pa še prilagodljivo podvozje. Seveda ne smemo pozabiti na udobje, ki ga ponuja dvosklopčni (samodejni) menjalnik, ki pa zaradi včasih prav nič nežnega speljevanja nima zgolj pohvalnih lastnosti. Da je primeren za daljša potovanja, govori tudi kombinacija navigacijskega sistema in radia, kjer lahko skorajda 'online' spremljamo razmere v prometu in se tako pravočasno odločamo za uporabo alternativnih poti v primeru zastojev na cestah.

Sharan je primerno prostoren, da vanj res lahko spravimo več potnikov in njihovo potovalno prtljago. Manj prepričljiv bo v primeru, ko boste uporabili tudi oba sedeža v tretji vrsti, potem bo pač posledično precej manj prostora za dodatno prtljago. Pri tem gre seveda spet pohvaliti uporabne dodatke, kot so bočna drsna ter prtljažna vrata, ki se odpirajo samodejno.

Vsekakor lahko kot sklep napišemo, da je Sharan zagotovo zelo dobrodošel avtomobil za vse, ki iščejo velikost in udobje, pa tudi dovolj sodobne dodatke, ki pomagajo k varni in udobni vožnji. Hkrati tudi dokazuje, da je za nekaj več avtomobila treba imeti tudi nekaj več denarja.

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič