Volkswagen Touran 1.4 TSI Traveller

V prvih treh točkah se Touran dobro odreže, še posebej ker se v prtljažniku ne skrivata dodatna sedeža, ki sta sicer za prevoz potnikov dokaj neuporabna, zato pa zmanjšata prostornino prtljažnika. Ker so zadnji sedeži ločeni, jih lahko po želji pomikate naprej in nazaj, nastavljate naklon naslonjala, jih zložite ali odstranite. Tudi ko so potisnjeni povsem nazaj (da je prostora za kolena v izobilju), je prtljažnik več kot dovolj velik za bolj ali manj vsakdanje potrebe, hkrati pa se zadaj sedi odlično.

Ker so sedeži nameščeni dovolj visoko, je tudi preglednost naprej in vstran dobra, kar bodo znali ceniti predvsem manjši otroci, ki so sicer obsojeni na buljenje v vrata in sedež pred seboj. Tudi potnik spredaj se ne bo pritoževal, manj pa bo zadovoljen voznik, predvsem zaradi preveč položnega volanskega obroča, ki močno otežuje iskanje udobnega položaja za volanom. Pa še komand za avdiosistem ni na njem, kar je precejšen ergonomski minus.

Oprema Traveller pomeni tudi posebno blago na sedežih, ki pa se je v vročih dneh izkazalo za premalo zračno. Veliko bolj navduši odličen avdiosistem z vgrajenim CD-strežnikom – nenehno iskanje postaj ali menjavanje CD-jev je na daljših poteh lahko zelo neprijetna reč. In ker je v tej opremi serijska tudi klimatska naprava (Climatic), tudi stanje v koloni pod žgočim soncem ne bo tako nadležno, kot bi bilo v vročem in zadušljivem avtomobilu.

Oznaka TSI seveda pomeni nov Volkswagnov 1, 4-litrski bencinski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom, podprt tako z mehanskim polnilnikom kot s turbopuhalom. Prvi deluje v nizkih in srednjih, drugi v srednjih in visokih vrtljajih. Končni učinek: nič turboluknje, izjemno tih motor in veselje do vrtljajev. Tehnično je motor skoraj povsem enak tistemu v Golfu GT (o njem smo zelo podrobno pisali v letošnji 13. številki), le da ima okroglih 30 ’konjev’ manj. Škoda, da jih ni še malenkost manj – potem bi padel v zavarovalni razred do 100 kilovatov, kar bi bilo za lastnike finančno ugodneje.

Sicer pa so tehnične razlike med motorjema majhne: različni so oba zadnja izpušna lonca, dušilna loputa in loputa, ki deli zrak med turbino in kompresor – in seveda motorna elektronika. Skratka: če si slučajno zaželite 170 ’konjev’ močnega Tourana (v Golfu Plus namreč lahko dobite oba motorja, v Touranu pa le šibkejšega), vas bo to stalo približno 150 tisočakov (seveda pod pogojem, da najdete tunerja, ki vam bo v računalnik naložil 170-’konjski’ program). Dokaj ugodno, pravzaprav.

Zakaj bi si želeli več moči? Pri večjih, avtocestnih hitrostih pride do izraza Touranova velika čelna površina in dostikrat se zgodi, da je treba prestaviti prestavo nižje, ko se hitrosti pridruži še klanec. S 170 ’konji’ bi bilo takih primerov manj pa tudi stopalko bi bilo treba ob pospeševanju pri takih hitrostih manj trmasto tiščati do tal. In zelo verjetno bi bila manjša tudi poraba. Touran TSI je bil kar žejen, saj je popil slabih 11 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Golf GT, recimo, je bil za dva litra manj žejen – deloma zaradi manjše čelne površine, precej pa zaradi zmogljivejšega motorja, ki ga je bilo treba manj obremenjevati.

A vseeno: Touran z enako zmogljivim dizlom je pol milijona dražji, mnogo hrupnejši in manj naklonjen naravi. Tudi tu TSI gladko dobi dvoboj proti dizlu.

Dušan Lukič

Foto: Saša Kapetanovič