Volvo XC90 D5 Ocean Race

Tokrat je to doletelo Volvovega velikega ’mehkega’ terenca XC90. Modelu D5 s samodejnim menjalnikom so dodali paket opreme Ocean Race. To (ob emblemih Volvo Ocean Race) pomeni modro zunanjo barvo, aluminijaste nosilce za strešni prtljažnik, aluminijaste letvice v pragovih, aluminijasto zaščito dna avtomobila spredaj in zadaj in 18-palčna platišča. Prijeten paket opreme, ki da avtomobilu samosvojo noto, obenem pa ne uniči njegovega značaja.

Ta pa je naravnan predvsem na udobje. Sedenje je udobno, prostora dovolj, vzmetenje je naravnano na čim boljše blaženje neravnin s ceste, pogonska mehanika pa na čim manj utrujajoče požiranje kilometrov. XC90 so pred slabim letom namenili popolnoma prenovljen turbodizelski petvaljnik. 2, 4-litrski agregat, narejen iz aluminija, zmore 183 konjev in 400 njutonmetrov navora pri še ugodnih 2.000 vrtljajih ročične gredi v minuti. V kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom smo ga že preizkusili (in mu pripisali zelo pozitivno oceno), tokrat pa je dokazal, da se v kombinaciji z avtomatiko počuti še bolje.

Tisto majhno turboluknjo, ki jo sicer še premore, avtomatika odlično zabriše. Hkrati prestavlja dovolj uglajeno, da ne pretresa žive vsebine, in dovolj hitro, da si voznik ne zaželi ročnega pretikanja (ki je sicer mogoče).

In kaj vse skupaj pomeni v praksi? Kljub temu da imajo lahko turbodizli pod dvema tisočakoma na merilniku vrtljajev težave z odzivnostjo, tega XC90 ta bolezen ne muči, saj avtomatika poskrbi, da je vrtljajev in navora vedno dovolj. In čeprav tak XC90 tehta (zmerno naložen) skoraj dve in pol toni, v mestni gneči pospeši samozavestno in brez oklevanja, pa ne le z mesta, temveč tudi z majhnih hitrosti. Še bolj razveseli dejstvo, da tudi pri večjih, tj. avtocestnih hitrostih, kjer je prejšnji D5 zelo težko obdržal tempo, ne popušča vse do hitrosti skoraj 200 kilometrov na uro.

Posebna izdaja, torej, ki si jo velja zapomniti.

Dušan Lukič

Foto: Saša Kapetanovič