Bivalni kombiji so 'avtodomarski hit' zadnjih let. In slovenjegraška Robeta je s svojim premijskim pristopom do tega segmenta dobro unovčila trend na tem področju. Apollo je njihova prodajna uspešnica – od letošnjega leta tudi na platformi Oplovega največjega modela Movano.
Morda mora zgodba steči ravno s tega konca. Opel je že nekaj let pod okriljem koncerna Stellantis in kot nemška znamka je tako dobro unovčil znanje in izkušnje koncerna na področju lahkih gospodarskih vozil – tudi takšnih, ki so že tovarniško prirejena za konverzijo v avtodome bodisi zgolj kot šasija ali pa kot klasičen kombi, ki ga potem pri predelovalcu ustrezno predelajo v kompakten avtodom.
Movano ima seveda odlično zasnovo za dovolj prostoren bivalnik, kar kljub največji in najvišji zasnovi L4H3, na kateri nastaja model Apollo, pomeni, da gre v osnovi za sorazmerno enostavno obvladljiv in dobro vodljiv kombi, ki s slabimi 6,4 metra dolžine sicer za približno dober meter presega največje limuzine, a na cesti kljub temu ni okoren kolos.
Dovolj okreten in spodobno hiter tudi na cesti. Kratke grbine in grbinice podvozju niso pogodu, kar pa ni nič posebnega za tovrstno zasnovo.
In ravno zaradi tega je med publiko, ki se navdušuje za tovrstne avtodome, bivalne kombije ali »vane« (nemško še kastenwagen), takšna kombinacija priljubljena. Karoserija je sicer prirejena, toda še vedno dovolj čvrsta, da je avtodom stabilen, torzijsko čvrst in – če želite – tudi varen. Ob trkih in pred vlomilci (v primerjavi z večjimi in prestižnejšimi »integrirci«, denimo).
Apollo je Robetina prodajna uspešnica in Oplov prvenec
Apollo sicer ni nov in svež model, saj je na trgu od sezone 2017/18 in je nastal kot drugi model v Robetini floti. Seveda je od takrat doživel številne posodobitve in izpeljanke, zamislite si ga lahko tudi s štirikolesnim pogonom, od letos pa je na voljo tudi z Oplovo osnovo, torej z Oplovim »blitzem« na maski kot Movano, ki je sicer na voljo tudi na sestrskih modelih Fiata in Citroëna.
Čeprav gre za največji model, ki so mu morali zaradi vgrajenih elementov povečati največjo dovoljeno maso na tri tone in pol (kar še prenese izpit B kategorije), so hišni oblikovalci ostali na dokaj skromni kvadraturi, kamor so skrbno umestili vse, kar je nujno in manj nujno za prijetno življenje v takem avtodomu. Prav dosti možnosti za oblikovalske inovacije seveda ne ostane, zato je tloris kabine pravzaprav kar klasičen: sedežna klop(ca) s prilagodljivo in povečljivo mizico (pod osnovno je še pomožna mizna plošča, ki se izvleče, da doseže sovoznikov vrtljiv stol), za njo kopalnica zelo spodobnih mer in nasproti kuhinjski prostor, kjer je – tako se vsaj zdi – še najmanj kompromisarstva.
Kuhinja je segment, kjer je še najmanj kompromisov. Dva velika in en manjši predal sta pod kuhalnikom, nad njim pa še dva. Osvetljen bar je moč zamenjati za omarico.
Izvlečni predali so namreč globoki in prostorni, izvlečni hladilnik ima prostornino 90 litrov in še zamrzovalni prostor, delovno površino je mogoče podaljšati s praktično dvižno ploščo za plinskim kuhalnikom, ki ima dva gorilnika (no, ponev bo pač bolj skromnega premera). In res izbran, lepo osvetljen in zastekljen barski prostorček na desni. Hja, s povsem utilitarnega stališča bi bila tam lahko omarica, a takšnega vizualnega učinka s tem seveda ne bi dosegli.
In ko smo ravno pri osvetlitvi – to je sicer tudi ena od primerjalnih prednosti Robetinih modelov, saj je svetlobnih teles v tehniki LED v avtodomu res veliko. Nad kuhalnim prostorom, nad oknom v sedalnem delu, na stropu, nad glavami voznika in sovoznika, ambientalnih v stropu ... Skratka, če želite res svetel in pregleden domek (na kolesih), vam pri Robeti radi ustrežejo. Lahko pa greste še dlje in si omislite tudi daljinski nadzor svetlobnih teles.
Bolj imeniten del kuhinje z osvetljenim barom in izvlečno omarico
Prostorna glavna postelja, pod streho pa ...
Glavna postelja v zadku je res kraljevskih dimenzij, priznam, saj s temi merami omogoča povprečno visokim tudi prečno rabo. In manjša družina morda niti ne potrebuje dvižne strehe s strešnim šotorom in posteljo (za vsaj osem tisočakov doplačila in skoraj sto kilogramov mase na najvišjem delu vozila), a vendarle pomislite tudi na to, da otroci rastejo in odraščajo.
Zato boste naraščaj, če seveda potujete z njim, z veseljem nagnali v zgornje nadstropje. Po zložljivi in odstranljivi lestvi je dostop do ležišča pod dvižno šotorsko streho precej enostaven, z dimenzijami 2,2 × 1,45 metra pa bo ravno pravšnje tudi za mlajše najstnike. Višina strehe je več kot ustrezna, vzmetnica pa glede na debelino presenetljivo udobna. Tudi pripraviti in pospraviti jo je enostavno in hitro kot sicer pri večini teh rešitev – po sprostitvi vseh varoval je treba streho le odsuniti navzgor, preostalo opravijo hidravlični blažilci.
Pogled iz mansarde je ena od prednosti in čarov spanja v »zgornjem nadstropju«.
Sicer pa ima spanje pod šotorom na strehi svoj čar, predvsem zaradi razgleda z dobrih dveh metrov višine. No, poznojesenski izlet zna zahtevati tudi dobro spalno vrečo, saj platno ni ravno primerno za temperature pod desetimi stopinjami, a v tem primeru si lahko omislite tudi dodatno izolirano strešno spalnico.
Kljub temu pa vgrajeni ogrevalni sistem Truma pomaga zdržati tudi pri teh temperaturah. Ker se topli zrak dviguje, ogreva tudi šotor skozi odprtino v strehi. In Truma zna notranjost skozi štiri šobe zagreti dobesedno v nekaj minutah, vključno s kopalnico. Zato je v dobro izolirani kabini spanje pri zunanjih temperaturah okoli ničle še vedno zelo prijetno, v strešnem šotoru pač malo manj.
View this post on Instagram
Lahko vas je pet, ampak ...
Kljub spodobnima dolžini in širini je Apollo še vedno najprimernejši za potovanje v dvoje. Ne toliko zaradi prostora in ležišč – teh je lahko celo pet, dodatnega pa si lahko omislite še v salonu ob zloženi mizici –, ampak predvsem zaradi prostora za shranjevanje, ki ga začne z naraščanjem zahtev (in oseb) kronično primanjkovati.
V poletnih mesecih zadeva sploh ni tako naporna; ko pa je treba imeti s seboj več kosov oblačil in opreme, denimo v pozni jeseni, pa je v Apollu že manj večjih prostorov. Pod pridvignjeno posteljo v tunelu je sicer velik shranjevalni prostor, ki pa je primeren za opremo in oblačila, ki niso v rabi vsak dan in lahko ostajajo v kovčkih ali torbah. Tam sta tudi dva prostorna predala in nekaj shranjevalnih prostorov, a je dostop enostaven le, ko je postelja zložena in tam nastaneta dve vzdolžni sedišči.
Glavna postelja se ponaša z radodarno dolžino 2,1 metra, nad njo so omarice, ki pa so na žalost precej skromnih mer. Lahko si omislite tudi okna na zadnjih vratih, ki so še kako dobrodošla.
Preden vprašate – seveda si lahko tam omislite tudi dolgo mizo na podestu, a koristna bo le, če boste v zadku redno gostili družbico v dolgih zimskih večerih. Sicer pa je teh nekaj deset kilogramov povsem odveč, saj se večina družabnih aktivnosti dogaja izven avtodoma, družina pa bo lahko igrala karte in povsem spodobno večerjala v prednjem delu z dvema vrtljivima kapitanskima stoloma in klopco.
Med vzdolžnima klopema je praktičen prostor
In še – če vas velika miza ne zanima, ostaja med vzdolžnima klopema tudi dovolj prostora, da tja postavite tudi dve kolesi (ali podobno dolgo kramo, na primer jadralno desko), če ju nočete prevažati na zunanjem nosilcu (za kar spet potrebujete vgrajeno kljuko), kar je še bolj praktično, če gre za draga in težka električna kolesa.
Kar nekaj praktičnega prostora je ob zloženi postelji v zadku. Med dvema vzdolžnima klopema je dovolj prostora za dve kolesi, jadralno desko, kanu in še kaj, kar pa je zlasti pomembno za tiste, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. To je še laže izvedljivo s štirikolesnim pogonom.
Oplovo šasijo so za potrebe predelave v avtodom seveda utrdili in nosilnost povečali na tri tone in pol, sicer pa je za volanom vzdušje sila podobno kot v tovrstnih kombiniranih vozilih. No, tu je že treba omeniti, da je vendarle malce bolj imenitno. Pri Robeti namreč vgradijo svoje sedeže v usnjenih prevlekah, ki so nastavljivi po višini in naklonu, tudi volanski obroč je oblečen v usnje, nasloni za komolce so na obeh straneh. Kljub temu se sedi še malce višje kot v Movanu, saj svoje doda vrtljiv podest, malce vaje pa terja še znižan zgornji rob vetrobranskega stekla, ki nudi učinkovito zatemnitev.
Zmogljiv dizel premika precejšnjo maso
A za sproščeno potovalno udobje za volanom je vendarle mogoče najti dovolj dober položaj, ki je kot običajno »kombijevsko« položen. Dizelski pogonski stroj je najmočnejši, kar ga je v tem modelu sploh mogoče dobiti. Gre za sodoben Stellantisov 2,2-litrski štirivaljnik s 121 kilovati (165 KM), ki pa ima na trenutke s polnim avtodomom seveda kar težaško delo, sploh ko je pred njim dolg avtocestni vzpon.
Takrat je treba biti malo neusmiljen z vrtljaji za lovljenje avtocestnega ritma, sicer pa ravninske predele požira s stoično mirnostjo. Če je voznik le zadovoljen, da se merilnik vrtljajev giblje v okolici številke 2000. Takrat je dizelska zvočna kulisa povsem znosna. Poraba: s polnim rezervoarjem za vodo (120 litrov), dvema osebama in resnim kupom prtljage je bil Oplov motor zadovoljen s približno devetimi litri goriva, regionalko zmore brez težav s približno osmimi – ob dovolj hitrem delu voznikove desne roke z ročnim menjalnikom. Ta je kar robat, s poudarjeno kratko prvo in drugo prestavo, zahteva natančnost in sovraži prehitro roko. Tako je – samodejni menjalnik je v tem modelu tako rekoč nepogrešljiv.
Sicer pa je Apollo v vlogi kombija kljub dodatni masi obvladljiv, kar spretno uravnotežen in tudi vijuganje po zaviti regionalki je dovolj lahkotno, pri čemer pa sem se moral navaditi na intenzivno podprt volanski servomehanizem, kar pa je pri tej masi in dolžini prej prednost kot slabost. Tudi preglednost naprej in vzvratno bočno je dobra, za pogled nazaj pa si je zlasti za manevriranje in parkiranje res pametno omisliti vzvratno kamero.
Pri Robeti zadnje čase žanjejo uspeh za uspehom in so tako evropsko vse bolj priznan premijski proizvajalec bivalnih kombijev. Kljub temu pa je Apollo vendarle bolj praktična rešitev, ki pa je pravzaprav le osnova. Pri tem slovenjegraškem specialistu vam namreč ponujajo res ogromno možnosti individualne izdelave in nadgradenj. A že v osnovi je Apollo več kot samo ličen in kakovostno izdelan kompaktni avtodom, saj je notranjost skrbno obdelana, lepo sestavljena in spretno zasnovana.
Preberite še: Ta avto je premočan tudi za trikratnega svetovnega prvaka formule ena
BONUS VIDEO: Avto magazinove avtomobilske ‘nagrade’ 2023!
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere