Morda se zdaj še ne sliši tako dramatično, saj smo še v letu 2020 (sicer v zadnjih vzdihljajih), ko bodoča zakonodaja res ni bila v ospredju razmišljanja politikov in šefov avtomobilskih znamk. Večino vodilnih pri znamkah zdaj namreč bistveno bolj skrbi doseganje dogovorjenih ciljev za flotni izpust CO2, ki znaša le še 95 g na km. Ko bo namreč prihodnje leto treba položiti račune, bo komisija EU za vsak gram CO2 zaračunala 95 evrov kazni. Po vsakem prodanem vozilu. To pa lahko predstavlja za velike proizvajalce, kot je na primer koncern VW, večdesetmilijonske zneske!
Seveda je ravno zato jasno, da vsi hitijo uvajati priključne hibride in električna vozila, saj ta omogočajo tudi nekakšne kredite (BEV na primer štejejo dvojno, tudi PHEV pod 50 g/km). Aritmetična naprezanja gredo seveda tudi v smeri združevanja posameznih proizvajalcev (Pooling), pa še kaj bi se našlo. Skratka - vsi lovijo rezultate za rep in menda jih bo večina vendarle znotraj finančno varnega območja, čeprav je ta cilj proizvajalcem znan in sprejet že več kot deset let!
Ampak v ozadju omejevanja izpusta CO2 kot glavnega toplogrednega plina je zdaj že razprava o smernicah za novo zakonodajo EU, ki bo omejevala in nadzirala škodljive izpuste motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2025. Če je zdaj v veljavi zadnja faza EU 6DTemp regulative, ki je po številnih neodvisnih analizah najbolj dramatično znižala količino škodljivih snovi v izpustih v 50 letih obstoja nadzora, pa se zdi, da to ekoloških jastrebov znotraj EU ne moti pretirano.
Seveda je na udaru predvsem dušikov oksid pa tudi prašni delci, ogljikovodiki … Izpuste inkriminiranega dušikovega oksida, ki ga je javnost najbolje spoznal pri t. i. dizelgatu, je inženirjem v zadnji fazi uspelo dokazano znižati za štiri- do petkrat (60 oziroma 80 g/km je uradna meja), tudi po testih RDE. Zdaj se kljub obetavnim rezultatom obeta takšna zaostritev zakonodaje, ki bo 'de facto' prepovedala prodajo motorjev z notranjim zgorevanjem!
Zaostritve so drakonske, meritveni pogoji ravno tako. Po nekaterih podatkih, o katerih govorijo pri nemškem Bildu, naj bi bila meja med 10 in 30 grami brez razlike pri energentih, hkrati pa naj bi zaostrili pogoje pri meritvah. Tako bi jih moral avto dosegati 15 let, neodvisno od nadmorske višine, vgrajene opreme, strešnega prtljažnika, celo neodvisno od priklopnika!
Da je to praktično nemogoče, je v tem trenutku jasno. To pa hkrati tudi pomeni, da bi se lahko na stari celini resnično poslovili od motorjev z notranjim zgorevanjem leta 2025. To pa je vsaj pet do deset let pred načrtovanimi samoomejitvenimi datumi za konec prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, ki so si jih pred časom postavile posamezne države (Slovenija 2030).
Toda nihče se ob tem verjetno ni vprašal, vsaj ne odkrito - koliko bo takšna prisiljeno pospešena tranzicija stala porabnika, kako mu bo otežila življenje, spremenila navade … In seveda je industrija v takšnem pat položaju vedno na tenki meji, ko postanejo dvomljive bližnjice ne glede na visoke kazni spet nevarno bolj mamljive.