Dvaindvajset mrtvih otrok v švicarskem predoru ne dokazuje le, da tudi urejena in natančna Švica ni imuna proti tragedijam.
Dokazuje predvsem to, da so (ne le slovenski, tudi tuji) projektanti predorov ljudje brez trohice občutka za prometno varnost, tisti, ki njihovo delo sprejmejo, pa neodgovorni (in organizacije, ki bi morale skrbeti za interese voznikov, le slamnate lutke).
Enako velja seveda za tiste, ki sprejmejo predpise, po katerih je mogoče nekaj centimetrov od roba avtocestnega vozišča, po katerem promet poteka s hitrostjo 100 kilometrov na uro, postaviti trden betonski zid pravokotno na vozišče. In vendar obstajajo ljudje, ki so sprejeli take prepise, pa ljudje, ki jih brez trohice lastne pameti uporabljajo (bi jih uporabljali tudi, če bi v njih zapisali, da mora biti na koncu predora kar betonska stena namesto izhoda?), in ljudje, ki tako bedasto narejene projekte sprejmejo. In ja, seveda so med njimi tudi slovenski prometni ministri pa kvazi prometni strokovnjaki in seveda DARS-ovci.
In nihče od njih, to sem pripravljen staviti, ne bo naredil nič, da bi te betonske pasti v slovenskih predorih nemudoma odpravili. Ne, raje bodo počakali, da bo še pri nas umrlo nekaj otrok (da v naših predorih v teh odstavnih nišah umirajo odrasli, jim je očitno vseeno). Da je tako, se niti ne čudim, saj sta ignoranca in nevestnost na DARS-u očitno iskani lastnosti. Pred mesecem in pol je blizu izvoza Brezovica na primorski avtocesti tovornjak prebil zaščitno ograjo (no ja, v resnici gre le za dober izgovor za ograjo, ne pa za nekaj, kar bi voznike res varovalo, a o tem drugič). Da bi ga izvlekli iz jarka, so morali DARS-ovci odstraniti še del ograje.
Mislite, da so ograjo potem popravili? Ne, ograja je brez odstranjenega dela samevala tedne, njen oster konec (ki se ni končal poševno v tla, kot je predpisano), pa je čakal na nesrečnika, ki bo naredil napako in bo zanjo kaznovan z ograjo, ki bo avto preluknjala in pobila vse živo v njem. Ampak DARS-ovcem je za to vseeno. Samo da je njim udobno ...
Dušan Lukič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja