Gumbi, gumbki, miške ...

Zadnje čase ima veliko testnih avtomobilov navigacijo, Bluetooth inštalacijo za mobilnik, takšne in drugačne večpredstavnostne sisteme. Vse lepo in prav, a muke, ki jih morajo preživeti uporabniki, ki se bojujejo z njimi, so ne le prehude, ampak tudi povsem nepotrebne.

4. 8. 2008

Bluetooth, recimo. Ja, lepo ga je imeti, a večinoma ni uporaben za kaj drugega kot za odgovarjanje na klic (za kar je sicer primerna tudi mnogo cenejša BT-slušalka). Za vse drugo je v roke treba vzeti telefon. Imenik, prejet klici, neodgovorjeni klici . . Vsega tega večina BT-inštalacij v avtomobilih ne zmore. Pravzaprav se ta trenutek spomnim le dveh, ki sta (vsaka v svojem razredu) sprejemljivi. Lahko da obstaja še kakšna katere druge znamke, a v spominu je nimam.

Med cenejšimi, torej tistimi, kjer klice še vedno opravlja vaš mobilnik, izstopa Fordova varianta (preizkušena v Focusu CC). Spoznavanje med mobilnikom in sistemom v avtu je lahkotno, za klicanje številk vam iz imenika ni treba brskati

po mobilniku, le delovanje je nekoliko počasno.

Še boljša možnost je seveda mobilnik, vgrajen v avto. A ponavadi to pomeni majavo SIM-kartico, dve številki . . Toda v testnem A8 me je presenetila prva BT-avtoinštalacija, ki deluje po protokolu 'zunanje SIM-kartice'. To pomeni, da morate na začetku mobilnik ne le seznaniti z avtomobilom, temveč zadnjemu tudi zaupati PIN-kodo vaše SIM-kartice. Zakaj? Zato ker BT-povezava potem služi le še za to, da mobilnik, vgrajen v avto, vaš osebni mobilnik uporablja kot zunanji pomnilnik in zunanji nosilec SIM-kartice. Po domače: v omrežje se poveže mobilnik v avtu, kadar omrežje zahteva podatke s SIM-kartice, jih po BT-povezavi prebere z vašega mobilnika in pošlje omrežju. Ko želite brskati po shranjenih številkah v mobilniku, to počnete prek BT-povezave. Prednost vsega skupaj: uporaba je res prostoročna, vaš mobilnik ni povezan v omrežje (in zato porabi manj baterije) in na avtomobilskem zaslonu lahko tudi berete SMS-sporočila. Slabosti: razen tega, da so avtoinštalacije s tem sistemom redke, jih skoraj ni.

Seveda pa lahko uporabniško izkušnjo tudi v tem primeru pokvari dejstvo, da je treba za tipkanje številk (ali pa uporabo navigacije, vključno z vpisovanjem naslovov) vrteti in klikati gumbe. Zakaj že? iDrive, MMI, Comand in večina preostalih . . Same nepotrebne komplikacije. Za dotik občutljivi zasloni obstajajo že dolgo, a uporabljajo jih le redki proizvajalci, pa čeprav so najpreprostejši način upravljanja vseh teh funkcij. So najbolj intuitiven in preprost sistem. In eden najbolj (seveda po krivici) prezrtih v avtomobilskem svetu.

Dušan Lukič, odgovorni urednik