Medtem ko lahko v reviji, ki jo listate, preberete še kar nekaj sočnih zgodbic o avtih in motorjih, ki jih poganjajo (tudi) termični motorji, pa o teh motorjih kot takih (na primer o izumirajoči kasti petvaljnikov), se v Bruslju bije ena od zadnjih bitk v prid tehnologiji, ki se počasi in vztrajno vendarle poslavlja.
Zavedanje o skrbi za čisto prihodnost planeta je doseglo kritično raven, in čeprav je jasno, da večina omejevalne okoljske zakonodaje pri prometu leti na osebno mobilnost, se je zdaj vsaj začelo premikati tudi pri drugih deležnikih (pomorski in zračni transport, težki transport po kopnem ...), ki so prav tako resni onesnaževalci, pa ne samo zraka.
Končno se je nekdo odločil in na problem pogledal bolj celostno. Pa še to ne najbolj, ker zgolj udrihanje po prometu ravno tako ne bo prineslo preboja. Za to bo treba jesti bolj zdravo, manj mesa – po nekaterih podatkih iz leta 2019 je kar za 16,5 odstotka CO2 v ozračju kriva živinoreja, kmetijstvo v celem prispeva tretjino antropomorfnega CO2.
Ampak seveda je lažje zategniti pas avtomobilski industriji kakor dregniti v kmetijstvo. A jasno je – tudi in predvsem avtomobilska industrija mora prispevati svoje k zmanjševanju CO2, saj je transport zaslužen za petino vseh izpustov CO2 (41 odstotkov gre na račun potniških vozil). Evropska komisija je namreč precej zaostrila cilje in omejevalno zakonodajo. Povedano na hitro in malce preko palca – do leta 2030 bi morali zmanjšati izpuste osebnih vozil za 55 odstotkov, za 50 odstotkov pa izpuste kombiniranih vozil. Zelo resno in zelo zahtevno. Še bolj pa preseneti predlog, o katerem se je že dolgo govorilo. Po letu 2035 bo s predlagano zakonodajo mogoče kupovati le še električna vozila. Nobenih hibridov, nobenih priključnih hibridov, nobenih alternativnih, sintetičnih goriv, nobenega vodika, plina ... nič.
Glede na trenutno stanje polnilne infrastrukture in cene vozil BEV bi to označil kot res vehementno potezo, ki zlasti pomeni, da bo glavnino višjih stroškov za prehod na elektromobilnost spet nosil potrošnik. Najbolj glasni so bili prav Nemci, ki tega niso želeli podpreti, potem jim je sledilo še nekaj držav. Na koncu so po 16-urni razpravi dosegli nek kompromisni predlog glede sintetičnih goriv. Zdaj sledijo pogajanja s posameznimi državami.
Sploh pa si ne znam predstavljati, kako bi recimo pri nas z letnega deleža približno treh odstotkov, kolikor trenutno predstavljajo avtomobili BEV, prišli na 100 odstotkov brez hudih težav za kupce – samo pomislimo na cene teh vozil, in to brez subvencij; na stanje infrastrukture, na razmere na trgu energetike in naše poddimenzionirano omrežje... Spet ena od odločitev, ki vpliva na tako oddaljeno obdobje v tako volatilnem okolju, da se zdi, kakor da odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov.
Preberite še: Izšel je novi Avto magazin: predstavljamo naslednika Volkswagen Passata, slovo petvaljnikov, mednarodno vozniško dovoljene; testi: Renault Megane e-tech ...
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja