Kakšen je bil (začasni) razplet zgodbe s ponovno odpadlim protipožarnim ometom in ponovnim zaprtjem šentviškega predora, v času nastanka tega pisanja sicer še ni bilo jasno, je pa seveda popolnoma jasno, da imajo vsi vpleteni celo golido masla na glavi.
To, da gredo SCT-jevi gradbeni podvigi vedno znova po gobe (kateri škandal bo naslednji, se bo morda podrl črnokalski viadukt? ), sploh ni tako presenetljivo, bolj me je presenetilo, kako milo se je na vse skupaj odzval prometni minister Žerjav, ki je pred tem sicer veljal za strogega in nepopustljivega. Letela so vodstva DARS-a, železniški prehodi so se dogajali čez noč, zadnje čase pa . . Kot da mu je nekdo namignil, da pri SCT (ali kje drugje) vedo podrobnosti (o ministru ali pa recimo o vladi ali njenem predsedniku), za katere je bolje, da ne pridejo v javnost.
Drugega razloga za to, da je Žerjav dal SCT nenormalno dolg rok za pojasnilo šentviških šlamparij, ni. Štiri dni? Zakaj hudiča potrebujejo štiri dni, da pojasnijo, kako in do kdaj bodo stvar popravili. To je stvar enega delavnika, ne pa štirih dni.
Sicer pa: prometni minister je v primerjavi z (bivšimi in sedanjimi) vodstvi DARS-a pravi Rambo. Smešno je namreč, da je treba na popravilo viadukta Tržiška Bistrica čakati tri mesece le zato, ker izvajalec ne zna prej zagotoviti rezervnih delov. Nova dilatacija (tisti kovinski mehanizem, ki omogoča, da se viadukt razteza in krči) naj bi imela dobavni rok nekaj mesecev. A res? Prepričan sem, da bi izdelovalec (seveda ob primerno visoki finančni spodbudi) ta del SCT lahko dobavil v tednu ali dveh. A se SCT seveda ne bo trudil, če pa jim nihče ne postavi realnega roka popravila (ki bi se moral meriti v tednih, ne mesecih). In ker ti roki očitno niso bili jasno zapisani v pogodbe.
Da bi Žerjav sedaj odstopil, nima smisla. Do izteka mandata naj raje poskrbi, da bo koalicijski glasovalni stroj skozi na hitro spravil zakon, ki bo podjetjem, kot je SCT, prepovedal sodelovanje (za vsaj nekaj let) pri kateremkoli projektu, kjer je na kakršenkoli način prisoten denar davkoplačevalcev. In da se bodo pri DARS-u naučili, da je treba v pogodbe napisati tudi roke (garancijskih) popravil, ki so po godu uporabnikom, ne pa izvajalcu.
Dušan Lukič, odgovorni urednik