Napredek

Sredi te številke Avto magazina boste našli 32 strani, rumenkastih, starikavih. Gre za 32 strani iz prve številke Avto magazina.

18. 1. 2007

Pred desetimi leti, ob tridesetletnici, smo prvo številko kar ponatisnili, tokrat smo izbrali najzanimivejše dele. Kakšen napredek je v 40 letih doživela avtomobilska tehnika in revija, je tako še očitnejše. Preberite test Renaulta in test Corse. Primerjajte tehnične podatke, meritve . . Izkušnje se poznajo, kajne?

Po drugi strani pa: stvari ostajajo podobne. Oglejte si reklame. Prodajalci še vedno hvalijo tisti del svojega vozila, za katerega menijo, da bo kupcem všeč, in zamolčijo tisto, kar bi lahko naredili bolje. In Avtomagazinovi novinarji še vedno odkrivajo natančno te, zamolčane strani.

Seveda pa teh dobrih 30 strani ni edino, kar smo posvetili štirideseti obletnici. Do konca leta bomo v vsakem Avto magazinu objavili enega izmed testov iz starih revij. Recimo temu sprehod med legendami, med avtomobili (in teksti), ki so na svoj način zaznamovali zgodovino revije. Od prvih v Sloveniji (serijsko) izdelanih (oziroma sestavljenih) avtomobilov do dirkalnih vozil. Da bo lažje spoznati, kako zelo je v teh letih napredovala avtomobilska tehnika, od udobja do zmogljivosti in ekološke sprejemljivosti.

In ko smo že ravno pri slednji: tale topla (vsaj doslej) zima naj bi bila dokaz, da nas bo (menda) globalno segrevanje dotolklo, pa čeprav je bila lanska že kar preveč bogata s snegom in pravimi zimskimi razmerami. In eno leto v zgodovini planeta ne pomeni prav nič – od lani do letos se je segrelo? Pa kaj, od predlani do lani pa se je ohladilo . . Kako natančni so podatki o izmerjenih temperaturah za leta nazaj, tako in tako ne ve nihče, koliko nanje vpliva CO2 in koliko drugi dejavniki (od naraščanja populacije do rasti mest), pa še manj.

Da ne bo pomote: seveda je treba poskrbeti, da na okolje vplivamo čim manj, a je popolnoma nesmiselno, da to počnemo predvsem (in najbolj javno) tam, kjer smo že doslej dosegli največji napredek – pri novih avtomobilih. Vsako novo izboljšanje na tem področju namreč prinese malo, stane pa veliko. Ob milijone, milijarde ljudi, ki s svojih domačih kurišč na premog v zrak spuščajo svinjarijo, pa se ne obregne nihče. Če lahko država predpiše filter trdnih delcev na avtu, bi ga verjetno lahko tudi na dimniku, kajne?

A na avtomobilske proizvajalce (in posredno na lastnike avtomobilov) je očitno lažje pritisniti kot na tiste, ki so za onesnaževanje odgovorni mnogo bolj. Že dolgo. Napredek? Na tem področju očitno ne . .

Dušan Lukič, odgovorni urednik