Po pričakovanjih

Ste morda upali, da bodo res zalegle vse trezne in premišljene besede, s katerimi so tisti, ki se na promet in prometno varnost resnično spoznajo, svarili pred povišanjem kazni za prekrške?

13. 3. 2008

Potem niste le naivni, temveč kar neumni. Argumenti namreč zaležejo pri normalnih, kolikor toliko inteligentnih ljudeh, tudi pri otrocih lahko z njimi marsikaj dosežete . . A pri naših prometnih ‘strokovnjakih’, ki v tej državi na žalost krojijo prometno (varnostno) politiko, in pri gospodih, ki z elektronsko različico dviganja rok njihove neumnosti v parlamentu tudi potrdijo, očitno ne zaležejo prav nič (kar o njih, mimogrede, veliko pove). In tako bomo, kot je videti, (spet) dobili nove in višje kazni, ki bodo seveda zalegle prav tako malo, kot so prejšnje višje kazni, ob tem pa bodo normalnim, discipliniranim voznikom povzročile marsikatero neprespano uro ali dogodek, ki bo mejil na popoln zlom družinskega proračuna.

Namesto da bi kazni odsevale težo prekrška (in bile torej za najmilejše oblike resnično blage, za najhujše pa resnično ostre), smo (spet) dobili nekakšno uravnilovko, zaradi katere smo Slovenci (glede na prometno razvite države, recimo Avstrijo, Nemčijo . . ) daleč najbolj finančno ogroženi že pri najmanjših prekoračitvah hitrosti in najmanj, ko se Janez za volanom znajde krepko pijan (in pri tem po možnosti vozi v napačno smer po avtocesti).

Tega, da raziskave kažejo, da je pri povprečnem vozniku (kar pomeni v glavi urejenem, odgovornem vozniku, ki nima namena kršiti predpisov in ogrožati kogarkoli) v povprečju vsaka 500. vozniška odločitev napačna, recimo ne vedo.

Tako lahko nekoga, ki napiha (po starem) 0, 51 promila, kar je še vedno daleč pod mejo, ki je v nekaterih zahodnih državah še legalna (0, 8 promila), to stane 400 evrov, pravega pijanca, ki bo napihal več kot 1, 1 promila, kar je smrtno nevarno po katerikoli razlagi o nevarnosti alkohola v prometu, pa vsega 800 evrov. Zakaj ne raje 150 in 1.500 (ali še več)? 0, 51 se da napihati ‘po nesreči’, 1, 1 pa nikakor; v tem primeru gre za namerno vožnjo v opitem stanju.

Enako velja za hitrost: najnižja stopnička kazni je mnogo previsoka, deset ali 20 evrov je za prekoračitev do deset kilometrov na uro (razen v conah za pešce) več kot dovolj, najvišja (kjer izgovora, da je šlo ‘po nesreči malo prehitro’, pač ni) pa bi bila lahko (v naseljih) mirno višja.

Da ne govorimo o tem, da zakon sploh ne rešuje težav s povratniki, ki delajo prekršek za prekrškom, oziroma s tistimi, ki dan za dnem mirno vozijo z odvzetim vozniškim dovoljenjem močno alkoholizirani. Kot da jih ni, pa čeprav so prav ti vozniki najnevarnejši na naših cestah.

Ampak: ali ste od strokovnjakov in poslancev sploh pričakovali kaj drugega? Ali nas zadnje omenjeni lahko še vedno presenetijo in na koncu vendarle z glasovanjem proti predlagateljem jasno in glasno povedo, da bo treba uporabiti možgane, ne le kalkulatorjev?

Dušan Lukič, odgovorni urednik