Dušan Lukič: sreča in smola - na dirki in na cesti

15. 7. 2017 | Dušan Lukič
Deli
Dušan Lukič: sreča in smola - na dirki in na cesti

24 ur Le Mansa. Dirka, ki ni samo najtežja vztrajnostna dirka na svetu (ne le po naporu za voznike, ampak tudi glede sredstev, ki jih zahteva), ampak tudi dirka, ki po navadi poskrbi na najmočnejša čustva. Tudi letos ni razočarala.

Lani smo videli skoraj nemogoče: solze v očeh japonskih inženirjev (in seveda tudi preostalih), ko je njihov dirkalnik odstopil le krog pred koncem dirke. Takrat sem zapisal, da so za izgubljeno zmago krivi sami, saj so na dirko prišli z le dvema avtoma. Če bi imeli tri, bi verjetno slavili.

A če imaš dovolj smole, tudi to ni dovolj – letos so namreč naredili prav vse, kar se je dalo, a ostali brez zmage. Najprej odpoved elektromotorja v enem avtu (ki so ga sicer popravili, a je zaostajal za dve uri) pa zanesljivo vodstvo drugih dveh. In potem: odstopa obeh, obakrat iz vodstva. Kot bi se usoda norčevala iz tega japonskega moštva – še toliko bolj zato, ker je odstopil tudi najhitrejši Porsche, zmago pa je odnesel tisti 919 Hybrid, pri katerem so mehaniki tako kot pri edini preostali Toyoti že ob prvem delu dirke menjali pokvarjen elektromotor.

Ne, tu ni šlo za boljše ali slabše priprave, kakovost ali delo, tu je šlo preprosto za srečo ali smolo. Prvo pri Porscheju, drugo pri Toyoti. Včasih se njunemu vplivu pač ne da izogniti.

Tako je lahko tudi v prometu. Volvo je sicer hrabro napovedal, da v njihovih avtomobilih po letu 2020 ljudje ne bodo več umirali, a seveda ta cilj ni le težko dosegljiv, temveč je nedosegljiv. Promet je pač preveč nepredvidljiv, sreča in smola pa nenadzirljivi. Vedno se bodo zgodile nesreče (ja, tudi ko bomo imeli na cestah le avtonomna vozila, bo tehnika odpovedovala, manjkalo pa ne bo niti drugih dogodkov) in po nekaterih bomo lahko pripomnili le, da je imel nekdo srečo – ali pa neverjetno smolo. Včasih se pač zgodi, da še tako varen, odgovoren voznik naredi drobno napako, ki pa lahko ob nesrečnem spletu okoliščin privede do katastrofe. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo v prometu strpni, obzirni, predvsem pa aktivni udeleženci. Prav slednje je, z vsem, kar vključuje (pregled nad prometom, predvidevanje pa tudi jasno nakazana in odločna dejanja namesto cincanja), veliko bolj pomembno od slepega, ignorantskega sledenja predpisom. Največ lahko za svojo srečo naredite sami. Tudi v prometu.

Dušan Lukič