Pred slabim tednom dni sem prvič po dolgih letih spet govoril z Arijem Vatanenom. Pred leti je beseda tekla o dirkanju, tokrat pa še o marsičem drugem.
Če se prav spomnim, je bilo med obema srečanjema vsaj deset ali 12 let premora. Takrat sem ga na reliju za SP na Švedskem povprašal o njegovih pogledih na smer, v kateri se razvija reli, tokrat pa je (na Evropskem večeru Lojzeta Peterleta) govoril predvsem o tem, kako se razvijata svet in politika.
Ari (bivši dirkač in svetovni prvak v reliju ter zmagovalec Dakarja, ki pa je letos žal odpadel) je evropski poslanec, ki zna glasovati v nasprotju z navodili stranke, če se mu tako zdi prav (kar je recimo pri nas prava redkost), ter hkrati politik (če mu zaradi njegove nekonvencionalnosti sploh lahko tako rečemo), ki zna povedati marsikatero pikro ne le na račun dela svojih kolegov, temveč tudi na svoj račun. Zato je le zavil z očmi, ko sem mu omenil, da o prometni politiki odločajo predvsem ljudje, ki prometa razen z zadnjega sedeža velike limuzine, ki se v spremstvu podi po posebej zanje prometa očiščenih ulicah, ne spremljajo.
Vatanen je eden najboljših poznavalcev evropske transportne (in torej tudi prometne) politike (poglejte na www.mobilityeurope.eu/) in iz povedanega je bilo precej jasno razumeti, da o tistih, ki v EU odločajo o teh vprašanjih, nima ravno najboljšega mnenja.
Sicer pa ? le kdo bi ga imel. In ne le o njih, temveč tudi o vseh drugih ‘svetih kravah’, zaradi katerih je gneča na slovenskih cestah v času tega nesrečnega predsedovanja EU še toliko večja. Gnečo pa povečujejo tudi na prometnih ljubljanskih cestah, saj se po njih vozijo ravno takrat, ko je ta že tako velika.
Mimogrede in naivno: a nismo (po ustavi, menda) pred zakonom vsi enaki? Očitno ne, če se lahko nekateri prevažajo tako brezobzirno. Še bolj naivno: ali ne bi bilo lepo, če bi imeli referendum, s katerim bi tovrstne prevoze prepovedali? Naj se nepotrebneži vozijo kot vsi drugi. Naj imajo varnostnike mrkega pogleda, skritega za sončnimi očali, a po ces ti naj se vozijo, kot se vozimo preostali. Naj stojijo pred rdečo lučjo semaforja. Tudi z varnostnega stališča je to dobro: nevarnosti nesreč bi bilo tako manj, in če bi jim kdo hotel kaj hudega, bi to lahko storil, ne da bi pretirano ogrozil nedolžne mimoidoče. Zanje je tako varovanje neskončno bolj nevarno, saj je logična posledica napad z nekaj 100 kilogrami eksploziva v ob cesti parkiranem avtomobilu (in temu primerno število nedolžnih žrtev).
Rešitev? Morda bi se lahko šli kar državljansko nepokorščino. Ko vas na že tako preobremenjeni Celovški sredi največje gneče dohiti tovrstna kolona, ne bodite preveč ustrežljivi ali pa prestrašeni. Skratka, naredite še večjo, neprehodno gnečo. Saj veste, avto ugasne, umakniti se ne da, ker je kombi postrani, dva avtobusa vštric . . Naj tudi ‘svete krave’ malo stojijo.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel