Zadnje čase so bila jutra nekam mrzla. In če nimate garaže, to (običajno) pomeni jutranjo telovadbo s strgalom za led v rokah.
A ne pri vseh avtomobilih. Fordov C-Max, ki se zadnji mesec vrti po naši redakciji (in se bo še nekaj mesecev), je glede tega do voznika zelo prijazen: pritisk na gumb in grelne nitke v vetrobranskem steklu naredijo svoje. Pol minute in lahko se odpeljete. Seveda se da preživeti tudi s strgalom za led v rokah, ni pa tako prijetno. In takih malenkosti, ki takrat, ko se jih človek malo navadi, postanejo precej več kot le malenkosti, je v avtomobilih veliko.
Vgrajeni senčniki (za bočna stekla), recimo. Električno odpiranje prtljažnika. Možnost, da prek povezave Bluetooth med mobilnikom in avtomobilom predvajate glasbo, ki je shranjena na mobilniku. Sistem za pomoč pri speljevanju v klanec. Sistem za samodejno parkiranje. Pametni ključ. In še marsikaj bi se našlo – a navadno le na seznamu doplačilne opreme, ne pa tudi v avtomobilih kupcev. Zakaj?
Verjetno tudi (ali pa predvsem) zato, ker boste te dodatke težko našli v avtomobilih, ki so kupcem na voljo za preizkus – pa tudi zato, ker marsikateri prodajalec preprosto ne razume, da je marsikdaj lažje prodati nekaj takšnih majhnih dodatkov kot usnjeno oblazinjenje za tisočaka in več evrov. In če (bodoči) kupec takih stvari ne more preizkusiti, jih tudi naročil ne bo, kajne?
A glede na to, da obstaja še kup varnostno precej bolj pomembnih 'malenkosti', ki se jim godi prav enako (omejevalniki hitrosti, sistem za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, senzorji za pomoč pri parkiranju in še in še bi se našlo), se temu pravzaprav ne čudim.
Dušan Lukič