Čez približno dva tedna se bo iztekel rok za podajo pripomb in predlogov k osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju.
Se splača kaj poslati? Ne verjamem. Takoj je namreč jasno, da so zakon pripravljali ekonaciji. Že v uvodu k predlogu zakona je namreč jasno zapisano, da je cilj povsem prepovedati vožnjo z vozili (pozor: ne z motornimi vozili, temveč z vsemi vozili, vključno recimo s kolesi) v naravnem okolju, torej več kot pet metrov od ceste.
Pozabite, da bi se z avtom zapeljali po kolovozu do pikniškega prostora, pozabite, da bi z gorskim kolesom skozi gozd splezali na sosednji hrib, pozabite, da bi se kam zapeljali s terencem. Ne le da boste deležni visoke kazni, še vozilo vam bodo odvzeli. Jasno je sicer, da naraščanje števila tistih, ki si lahko na neki način (pa naj bo z avtom, kolesom, štirikolesnikom ali motorjem) privoščijo vožnjo v naravnem okolju, raste, kar pomeni tudi, da raste število bedakov, ki pri tem uničujejo vse pred in pod seboj. A naloga zakonodajalca (in nato seveda tudi izvršilne veje oblasti) je, da predpise spreminja in prilagaja stanju. Na žalost je v Sloveniji kaj takega iluzorno pričakovati.
Nič čudnega ni, da je predlog zakona tako slaboumen – konec koncev so ga očitno pripravljali birokrati na Ministrstvu za okolje in prostor. Ste od ljudi, zaposlenih v državni upravi, pričakovali kaj inteligentnega?
Namesto da bi to vprašanje uredili, na primer na način, da bi taisti zakon predpisal, koliko površin mora biti, recimo v obliki dovolj rekreacijskih parkov, namenjenih tovrstni uporabi, in predpisal dovolj visoko ceno za njihovo uporabo ali posebne izpite za vožnjo v naravnem okolju (pri katerih bi udeleženci dokazali, da znajo voziti tako, da okolja ne uničujejo), so se na Ministrstvu odločili, da problem preprosto pometejo pod preprogo....
Najlažje je stvar prepovedati, konstruktivna rešitev namreč zahteva uporabo možganov ...
Dušan Lukič