Pozivi vse bolj redkih poznavalcev in razumnikov, da vendarle ne kaže tako drakonsko in odločno kar administrativno prepovedati vsega, kar je poganjalo svet dobrih sto let, se vse bolj zdijo kot glas vpijočega v puščavi.
Evropska unija se je obvezala, da bo zatrla in v kali uničila vse, kar diši po bencinu. Pa naj stane, kolikor hoče ... Elektrika nas bo torej rešila. Pa čeprav bo zaradi tega postala mobilnost težje dostopna, dražja, bolj zapletena in manj prijazna. Koga pa to sploh zanima? Ne – ne, avtor tega zapisa ni proti razvoju niti proti trajnostni mobilnosti, še manj proti elektrifikaciji. Je pa odločno proti nasilnim in nelogičnim birokratsko gnanim odločitvam.
A to je seveda le ozadje. Zdaj se začenjajo težave, ki do Bruslja in ostalih odločevalcev še niso prišle. Ena od njih (pa zdaleč ne edina) je tudi, od kod dobiti redke materiale za vso načrtovano proizvodnjo neštetih gigavatnih ur baterij. Litij, kobalt, mangan ... To so le nekatere od redkih kovin, za katere strokovnjaki že ugibajo, kdaj jih bo ob načrtovani porabi (4 milijone ton leta 2030) zmanjkalo. In zmanjkalo jih bo.
To seveda njihovo ceno dviguje v višave, rojevajo se nove kemije za baterije, ki uporabljajo cenejše kovine, in investitorji že mrzlično iščejo nova nahajališča. In že se zdi, da smo pred vrati nove okoljske katastrofe. Rudarski inženirji se namreč trudijo rudarjenje preseliti na – morsko dno! Kar je bilo sprva mišljeno kot poskus, se je izkazalo za donosen in niti ne tako zahteven posel.
Kar nekaj nahajališč je že in kar nekaj primerov izkoriščanja morskega dna, predvsem v Tihem oceanu, ki je menda izjemno bogat z nikljem in kobaltom – slednjega, ki je še najbolj ne(upo)rabljena kovina v kemiji baterij, je menda za kar šestkrat več na morskem dnu kot pod zemljo! Da ne omenjam njegove cene, problematičnega rudarjenja z otroki v Kongu ...
Okoljevarstveniki svarijo pred morebitno nepopravljivo škodo zaradi globokomorskega rudarjenja in nekaj znamk ter držav, denimo Nemčija in Francija, se je že odreklo tem rudninam, dokler ne bo raziskav o morebitni škodljivosti. BMW, Volkswagen, Volvo, Google in Samsung so podpisali moratorij in se zavezali, da ne bodo pridobivali mineralov z morskega dna.
Greenpeace in The Pew Charitable Trusts sta pozvala k ustavitvi rudarjenja na morskem dnu, vse dokler ne bomo razumeli vpliva na okolje. Pacifiške otoške države Fidži, Samoa in Vanuatu so izrazile nasprotovanje tovrstnemu rudarjenju, Čile pa je zaprosil za petnajstletni premor, da bi preučili vpliv.
In tako je električni avtomobil v želji po trajnostni mobilnosti ne kriv ne dolžen morda sprožil okoljsko katastrofo, še preden smo se začeli na primer resno spraševati, kako ravnati z odsluženimi baterijami. Morda pa sem samo preveč črnogled ...
Preberite še: Izšel je novi Avto magazin: Premierno smo zapeljali avtomobil, ki bo krojil slovenski avtomobilski trg ; kaj prinašajo nove Euro Norme? TestI. Cupra Formentor VZ5 ...