Vsakič, ko napišem kako 'zgodbico' o tistih, ki so pri nas odgovorni za prometno varnost (in prometno politiko), si obljubim, da je to zadnjič.
Zato, ker je vedno znova jasno, da nimajo pojma, kaj delajo, in zato, ker se tudi ko se v igri pojavijo novi obrazi (kot je bil recimo sedanji prometni minister Žerjav), stvari ne spremenijo. Pričakoval bi, da bo sveži minister imel jajca in naredil red (kar po domače pomeni, da bo poskrbel, da se tisti, ki na funkcijah vedrijo in oblačijo, a ne naredijo nič koristnega ali pametnega, poslovijo).
A Žlender ostaja in Zajc ostaja in ostajajo vsi drugi, ki vedno znova dokazujejo, da preprosto niso sposobni dojeti, da njihov sistem ne deluje. Da vedno višje kazni ne prinašajo rešitve. Da je treba fiksne radarje in nove sisteme meritev hitrosti (recimo za računanje hitrosti na določenem odseku, s tujko Section Control) postaviti tam, kjer se dogajajo nesreče, ne pa tam, kjer jih je najlažje postaviti . .
Saj se spomnite zgodbice o bedaku, ki je ponoči iskal ključe okoli ulične svetilke. Ne zato, ker bi jih tam izgubil, ampak zato, ker je tam pač svetlo, pa čeprav jih je izgubil nekje v temi. Tako delujejo naši prometni 'strokovnjaki'.
Zakaj vseh tehničnih novosti za nadzor hitrosti ne postavijo tja, kjer je to res potrebno? Cesta po dolini Soče, prekmurske vasi . . Vedno znova gledamo in beremo zgodbe o nesrečah na teh odsekih, a ker je treba za postavitev fiksnih radarjev tam uporabiti možgane (in vložiti nekaj truda), jih pač ne postavijo.
Sicer pa bi prometni minister lahko šefa Darsa povprašal tudi, od kdaj DARS denar, namenjen gradnji avtocest, zapravlja za radarje in podobne sisteme? Temu bi lahko mirno rekli nenamenska poraba sredstev. S tovrstnimi investicijami naj se ukvarja policija.
Saj ne, da bi pričakoval, da bo tak zapis kaj pomagal ? včasih človek dobi občutek, da odgovorni niti brati ne znajo. A nekdo ga mora napisati, sicer smo kot ovce, ki le čakajo, da jih ostrižejo.
Dušan Lukič, odgovorni urednik