Taxi : Uber - vojna ideje, ne argumentov

Na prostoru naše majhne dežele se je v majhni, vendar pomembni panogi razvila vojna, ki se bo končala šele takrat, ko se bodo o miru dogovorili tisti, ki to vojno na obeh straneh podpirajo. Resnih argumentov za bitko ni, zato napovedujem tudi izid.

Taxi : Uber - vojna ideje, ne argumentov (foto: avtomagazin) avtomagazin
15. 4. 2021

Seveda bo beseda tekla o trenutno aktualnih taxi prevozih. O takšnih, ki jih pri nas že poznamo, ter o tistih, ki jih skuša pod Alpe pripeljati ameriški megaloman Uber.

Za Uber, ki preko spletne platforme organizira in preko nepovezanih partnerjev izvaja več vrst prevozov, med njimi tudi prevoze oseb, smo slišali vsi. Še posebej v zadnjih nekaj tednih, ko se na veliko govori o pripravi in sprejetju zakona, ki bo delovanje tovrstne spletne platforme v Sloveniji sploh omogočal. Pod črto boste o tej platformi na spletu našli predvsem evidentirana dejstva, ki na ugled Ubra mečejo izredno slabo luč. Izkoriščanje delavcev, dumpinške cene, kriminal, uničevanje trga in stremenje k monopolu. Pa vendar so napori, da se Uber končno pripelje v Slovenijo izredno močni. Oziroma, kot pravijo tisti na drugi strani - izredno motivirani.

Na drugi strani so seveda taxisti in taxistke s svojim relativno šibkim sindikatom 'po sili'. Povsem razumljivo je, da je po vseh propadlih odpiranjih države, po več kot letu dni trajajoči agoniji in doslej največji krizi v panogi taxi prevozov in turizma, ter glede na trenutne obete, težko biti optimističen. Prihodki taxistov, katerih kruh je že sam po sebi dovolj trd, so v zadnjih mesecih vsled zgoraj navedenega, dobesedno zdesetkali.

Po vsem slabem, kar se je taxistom zgodilo v zadnjem letu, se pravzaprav impresivno čudim njihovemu zaletu. Imam namreč občutek - no, vsaj za ljubljanske taxiste -  da teh ljudi ne bo zlomila nobena kriza. Še več, kot relativno pogost uporabnik njihovih storitev, opažam, da so bolj kot kadarkoli prej, zazrti v prihodnost. Veliko novih taxijev, tistih večjih, dražjih in za slovenske razmere celo premium,  vidim na ljubljanskih ulicah. Dvomim, da bi se z novejšimi in boljšimi avtomobili opremili zaradi bogatije, predvidevam pa, da so se v zadnjih vzdihljajih le pripravli na prihajajoč potencial, ki bi ga morala prinesti prihajaoča turistična sezona (če seveda ne bo virusa) ter naše predsedovanje Evropski uniji.

Če jih kriza (trenutno svetovna zdravstvena) očitno ne bo zlomila, pa so se taxisti za svoje preživetje prvič zbali v trenutku, ko je napoved o prihodu Uberja postala bolj resna. Posledično se je na virutalnih omrežjih in tudi v drugih medijih, razvil spor skorajda epskih razsežnosti. Spor z vsemi, ki si upajo samo pomisliti na to, da v slovenska mesta prihaja konkurenca, kateri se bo 'na ulici' nemogoče zoperstaviti. Pri tem je korektno poudariti, da glede na pretekle izkušnje taxi društva in taxisti s konkurenco sicer nimajo težav. Namreč, ob pompoznem prihodu nizkocenovnega hrvaškega društva  pred nekaj leti, podobnih polemik ni bilo. Zakaj je potem problem z Ubrom?

Menim, da je strah taxistov absolutno upravičen, a strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni. Konkurenca, ki se je marsikje najprej zaradi prikupljivega lobiranja, kasneje pa zaradi svoje finančne moči izkazala za nelojalno, v panogo, ki se z vidika donosov komajda drži nad vodo ne prinaša veliko dobrega. Hočem reči da nekdo, ki je predoziran z denarjem najprej sesuje trg in si ga kasneje ukroji in ovrednoti po svojih merah, ne more biti glasnik napredka in blaginje. Še posebej pa ne za nekaj tisoč ljudi, ki trenutno opravlja to dejavnost. In prav tak pristop ne prinaša kakšnega posebnega napredka, za tiste, ki prevoze tipa Taxi ali Uber koristimo. Kljub vsemu pa menim, da je panika na strani Taxistov odveč, kajti vojna med Taxi in Uber je povsem nepotrebna. Zato napovedujem tudi njen izid. Ta bo taktično neodločen, strateško pa bodo zmagali napadeni taxisti. Kot v bitki pri Pteriji torej, kjer zmagovalec ni zares zmagal, je pa potegnil daljšo. Naj pojasnim.

Na eni strani Uber z močno podporo Ministrstva za infrastrukturo, na drugi pa ponudniki taxi prevozov s šibko javno in groteskno politično podporo. Obema stranema so skupne zgolj težke trditve in puhli argumenti. Lotimo se zgolj tistih najbolj pogostih.

1. Platforma Uber nima ustreznih rešitev za problematiko varstva pravic izvajalcev iz naslova predpisov o socialnem varstvu, delovnih razmerij in podobno! Očita se mu izkoriščanje delavcev/izvajalcev.

Uber dejstvo: če gre verjeti ministrstvu, bo novi zakon to uredil. Potrebne bodo licence, dovoljenja in urejen delovni status voznikov. V teoriji vse lepo in prav, a kdo in kako bo uspel zagotoviti kontrolo, če vozila ne rabijo biti ustrezno označena?

Taxi dejstvo: V glavnem taxisti svojo dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki ali v okviru drugih organizacijskih modelov. Vseeno pa je cel kup voznikov formalno zaposlenih ali kako drugače angažiranih za polovični ali celo krajši delovni čas. Na nek način gre torej za fiktivno urejena delovna razmerja. Sicer nič zakonitega, a možnost, da bi ljubljanski taxist v štirih urah zaslužil dovolj za pokrivanje vseh stroškov in preživetje, je zgolj teoretična. Nadzor se redno dogaja, predvsem pa je omogočen na račun obveznega označevanja vozila.

2. Varnost potnikov je vprašljiva, saj ne vemo kdo sedi za volanom. Kriminal, posilstva, celo umori naj bi bili stalnica povsod, kjer je prisoten Uber.

Uber dejstvo: verodostojno identificiranih incidentov je izredno malo. Ob dejstvu, da to storitev opravlja nekaj milijonov ljudi po vsem svetu, je tveganje v resnici relativno majhno. Vseeno pa se poraja vprašanje, kdo in kako bo preko aplikacije na daljavo sploh prepoznal sumljive voznike. Potnik tudi ne bo vedel, kdo dejansko sedi za volanom.

Taxi dejstvo: omembe vrednih incidentov v Sloveniji praktično ni. Če že, je žrtev taxist. Potnik vedno ve, kdo sedi za volanom, saj je v taxiju obvezna identifikacijska kartica s podatki o vozniku na vidnem mestu. Vseeno pa izpostavljanje sumljivosti Ubrovega kadra ni na mestu, saj je splošno znano, da vsaj polovica taxistov zaradi svoje preteklosti ne more biti zaposlenih na delovnih mestih kjer je med pogoji za zaposlitev tudi nekaznovanost.

3. Uber bo s svojim prihodom ukinil monopol na področju taxi prevozov.

Taxi dejstvo: na tem področju ni nobenega monopola. Obstaja cel kup različnih taxi društev z lastnimi internimi pravilniki ter z lastnimmi tarifami, ki so med društvi sicer različne vendar primerjlive.

Uber dejstvo: prihod Ubra glede na princip njegovega delovanja s katerim 'subvencionira' prepoceni vožnje in posledično sesuva trg, dolgoročno povzroča ravno obratni efekt. Monopol dobi Uber. V ZDA na primer, Uber pokriva 75% vseh tovrstnih prevozov oseb.

4. Pri Uber je cena vožnje znana vnaprej.

Uber dejstvo: drži, vendar se cena vseskozi spreminja glede na povpraševanje po storitvi in razpložljivosti voznikov. Nihanja v cenah znašajo tudi do 100-odstotkov. Spremenljive cene so zavajajoče, storitev pa se praviloma kmalu po prihod na trg podraži. Dobra stran aplikacije je, da je cena prevoza potrjena že ob naročilu prevoza.

Taxi dejstvo: tarife so objavljene na vidnem mestu v vozilu. Tarife so ne glede na dan ali čas vožnje enake. Relativno točen  hiter izračun vrednosti posamezne taxi vožnje ne bi smel biti problem niti za opico, sploh pa ne za redne in pismene uporabnike taxi storitev. Slaba stran taxi tarifnega sistema je možnost, da taxist potnika, ki sicer ne pozna taxi situacije pri nas (npr. turisti), brutalno 'udari' po žepu.

5. Uber kot močan konkurent izboljšuje kakovost storitve prevoza oseb.

Uber dejstvo: Čisto zavajanje. Se bo nadzor nad tehnično brezhibnostjo in urejenostjo vozil in voznikov izvajal iz Amerike preko aplikacije? Kolikor vem predlog zakona za Uber vozila ne predvideva dodatnih tehničnih pregledov, dodatnih namenskih zavarovanj za prevoz oseb in podobnega. Bodo vozniki Ubra lahko uporabljali rezervirane rumene pasove in taxi postajališča? Če ne, ali bodo potniki izstopali kar na cesti in ovirali promet. Če izboljševanje kakovosti pomeni, da mi bo Uber voznik postregel s čokolado, potem tega ne potrebujemo. Resnično pa dvomim, da me bo peljal kaj bolje kot taksi.

Taxi dejstvo: kakovost taxi storitev niha od društva do društva. Nekatera društva imajo urejen stalni interni nadzor, v okviru katerega se periodično kontrolira urejenost vozila in voznika. Kršitve internih pravil ali pritožbe strank lahko pomenijo tudi začasni ali celo stalni suspenz.

6. Digitalizacija prinaša rešitve za vse

Taxi dejstvo:  Ljubljanski taksi je digitaliziran. Na svojem telefonu imam naloženo aplikacijo, preko katere lahko spremljam prihod naročenega taksija v realnem času, naročam prevoze in verjetno še kaj drugega. Vendar je ne uporabljam. Raje pokličem. Če gospa na dispeču reče, da bo taksi pred mojo hišo čez 5 minut, to drži. Več ne potrebujem.

Uber dejstvo: Včeraj sem si to aplikacijo naložil na mobilnik. Pri nas sicer še ne dela, vendar glede na videno ne ponuja kaj dosti več kot tista, ki jo sicer imam vendar je ne uporabljam. Sprašujem se kje je omenjena prednost.

Kot vidite večina argumentov obeh strani stoji na relativno trhlih temeljih. Jasno je torej, da uvedba novega alternativnega ponudnika storitev, najverjetneje ne bo prinesla napovedanih prednosti in izboljšav.  In v resnici tudi kot občasni uporabnik taxi prevozov osebno ne vidim potrebe po dodatnih izboljšavah. Nesreč s poškodbami potnikov praktično ni, vozila so večinoma solidna, cene pa primerne splošni situaciji v državi. Osebno menim, da bi bilo od države veliko bolj odgovorno, da bi z ukrepi poskrbeli predvsem zato, da bi obstoječi taxisti lažje živeli, kot pa da bo omogočila, da se v že tako ali tako prizadeto panogo, vključi še nekaj sto zdolgočasenih  'fušarjev', ki bodo realizirali sto ali dvesto evrov postranskega zaslužka na mesec. Saj ne bi bilo s tem nič narobe, če ne bi s tem dokončno dotolkli taksistov. Enostavno se mi ni zdi prav, da bi zato, da bo nekdo imel malenkost več, drugi ostali brez vsega.

Navkljub temu, da mi je osebno v tej temi bližje stališče, da v Sloveniji res ne potrebujemo ponudnika, ki z izjemo zbijanja (za uporabnike trenutno povsem korektne) cene realno ne prinaša nič konkretno boljšega, pa ne morem mimo tega, da so v tem svojem boju, vsaj malo patetični tudi taksisti.

Pa kaj če se bo pojavil Uber? Pridružite se in poleg svojega osnovnega dispeča uporabljajte še njihovo aplikacijo. Tako ali tako nekateri med vami že zdaj vzporedno vozite tudi za Volt ali E-hrano, vodite čistilni servis ali pa igrate športne stave. In če se bo čez čas pokazalo, da vam Uber zagotavlja več posla, pač vrnite svojo številko taksi društvu.

Sploh pa menim, da je strah pred tem, da bo Uber prišel in kar potrgal povsem odveč. Slovenci namreč nismo tistega tipa ljudje, ki bomo na svoje sedeže za drobiž masovno vabili tujce. In tisti, ki bodo Uber vozili samo za hobi ne bodo vztrajali dolgo, saj vendar sami veste, da prevoz ljudi ni ravno sanjska služba. Res ni nobene potrebe po paniki. Konec koncev je tudi naš trg glede povpraševanja po določenih storitvah specifičen. Samo Slovenci smo namreč tako zagamani, da je pred leti svoja vrata pri nas zaprla celo židovska hranilnica.

V vseh spletnih spopadih, v katerih se preliva virtualno črnilo med taksisti, nasprotniki in podporniki Ubra, pa se mi zdi še posebej zanimivo prepričanje nekaterih taksistov, da so izključno oni tisti, ki so usposobljeni za prevoz ljudi. Samo oni so mojstri volana, njihovo znanje o avtomobilizmu pa je na nivoju tovarniških tehničnih služb. Resnica je seveda drugačna. Že nekajkrat sem jo želel izliti na ekrane, tokrat pa se mi zdi za to še posebej primeren trenutek.

Sicer upam, da zamera ne bo prehuda in se bom lahko kljub vsemu še kdaj peljal s taksijem, a bi z namenom, da kot stranka, ki taksi storitve uporablja od 30 do 40-krat letno, taksiste opozoril na tipične napake, ki sem jih v preteklih letih še posebej očitno zaznaval. Trenutno sem zvest enemu društvu, sem se pa nekaj časa načrtno posluževal različnih društev, predvsem z namenom, da preverim upravičenost zajebancije, ki je bila v skupini Taxi Dogodoviščine na Facebooku, namenjena takratnemu novincu na trgu.

Če vprašate mene je taksi (vsaj ljubljanski) generalno gledano povsem korektna storitev, vendar z občasnimi vložki bebavosti, pretirane samozavesti in burleske. V spominu mi je nameč ostalo nekaj prav posebnih voženj, ki bi morale biti v taksističnem leksikonu v poglavju Prepovedano.

1. Mercedes E, šofer v sedežu skoraj leži, čelo v višini zgornjega dela volanskega obroča, roke stegnjene. Šuškava trenirka in flourscentne superge. Saj človek ne ve, ali je naročil taksi ali prevoz v cirkus. Na polički pod osrednjim zaslonom in v predalu med sedeži pol kopalnice. A ta človek v tem avtu stanuje al' kaj? Povrh vsega še divja. Model, a se lahko prosim malo umiriš. Še sedet ne znaš v avtu in če bo šlo kaj narobe, nimaš šans da tole ujameš in obdržiš na cesti. Ne maram da me hitro vozijo taki, ki ne znajo.

2. Seat Alhambra (ali pa mogoče VW Sharan), izberem daljšo pot po obvoznici, da bo hitreje kot čez center. Obžalujem. Sedim zadaj, kjer se že tako ali tako v tem avtu sedi zelo blesavo. Tip se ni odlimal z riti sedeminpoltonca, blendal pa je tako intenzivno da je skoraj zlomil ročko. Saj se ne mudi tako zelo. Rad vidim kaj se dogaja pred mano in ne maram da me vozijo nervozni in objestni vozniki.

3. Škoda Octavia. V avtu kosilnica in na sedežu zadaj žakelj krompirja. ''Sem za probo vklopil tablico, se glih vračam z vikenda kjer sem kosil'' Ok, razumem, ni problema. Še dobro da ni v spodnji majici, da nima s sabo še žene in upam, da mi v rit ne bo zlezel kakšen koloradski hrošč. Rad se vozim v čistem avtu in s šoferjem, ki nima duha preznojenega divjega konja. In kaj če bi bili štirje in bi želeli iti v Benetke?

4. Mercedes E. Tokrat vse korektno, avto vzorno čist, šofer zrihtan. Zunaj vroče, klimo prižiga za minuto in potem spet ugasne. Debata v stilu a je treba tole Mečko kaj šraufat ali dela. Model se skoraj razpizdi in kriči, da boljšega avta za taksi kot je E-klasa še niso naredili in naj ga ne zajebavam ker je glih dal 600 evrov za dve novi šobi. Dobro, umiri se. Verjetno še nisi slišal za Lancio Themo. Avto zgleda dvakrat boljš, ima boljše sedeže, ima vrhunski VM-ov dizel in nima ga vsak klošar. Ne maram da me vozijo koleriki ali sektaši.

5. Volkswagen Passat. Spet vse korektno. Letiva po obvoznici, na nadvozu merijo varnostno razdaljo in model suvereno pove, da more malo čuvat, ker je na pogojnem izpustu. Ni me strah, ampak vseeno razmišljam o tem kaj je ta miren in prijeten možakar našpičil. Hočem reči, kdor je brihten jo likvidira dovolj zgodaj, da ga spustijo ko je še relativno mlad. Brihten možakar in tudi vozil je zelo lepo. Njega bi še poklical.

6. Dacia.   Vroč dan. Odprem vrata in se vsedem. V avtu duh po nekem truplu. Model vidi da od hudega škilim in da mi žge kocine v nosu, nakar brezsramno izstreli: ''sori prdnil sem''.  A res? Stari, ti nisi samo prdnil, ti si ga zašraufal v sedež. Pleme nekulturno. Ajde, štekam, da se kabina pred pobiranjem ni dovolj hitro zluftala, ampak model se je med vožnjo v plinastem agregatnem stanju iztrebil še dvakrat. In reče, da ga že tri dni malo napenja. Napenja? Tega bo vsak cajt razneslo! Bog ve kaj je jedel. Dej človek, usmili se strank in pojdi na bolniško ali pa vsaj srat na vsake pol ure. Po tistem sem se taksijev bal še kakšen mesec.

7. Amaterstvo.  Kajuhova na križišču z Letališko v času prenove. Neka gospa je s Twingotom očitno spregledala znak za zožanje in se je potem po sili razmer želela malce nerodno vriniti v kolono. Vzporedno z njo taksi Passat. Šofer spusti šipo, žuga in na ves glas vpije na gospo. Zmerja tako glasno, da sem slišal celo jaz, v avtu zadaj. Pa daj se malo umiri, gospa ima 70 let, ti pa si vendarle profesionalec. Razumem, da imaš slab dan, ampak s svojim besnenjem mečeš slabo luč na celotno taksi društvo.

Seveda bi lahko opisal še kakšen podobno dramatičen dogodek povezan s taksijem, vendar ne bom. Iz spoštovanja do poklica in ljudi, ki ta poklic opravljajo. Veliko njih z odliko in zelo prizadevno. Vseeno pa se dejstvu, da tudi na to področje prihajajo pomembne spremembe, ne moremo izogniti.

Za zdaj vztrajam pri tem, da o izidu bitke ne bomo odločali uporabniki, pač pa kot sem napisal že v uvodu, predvsem tisti, ki to bitko režirajo. Napovedan izid je točen. Vozili nas bodo isti ljudje kot danes, le števec bo morda drug.

Jaz si bom taksi še vedno naročil po starinsko. Po telefonu.