Yamahin NEO doživel novo korenito spremembo. Kako se kot pionir obnese v praksi?

Medtem ko si elektrika v svetu resnih motociklov in maksi skuterjev svojo pot v resnici šele utira, je situacija precej drugačna na področju skuterjev razreda 50 kubičnih centimetrov. V vse bolj kaotičnem mestnem prometu se je namreč iz številnih razlogov v mestih nagnetlo lepo število električnih dvokolesnikov, zato je teh tudi na cestah več. Vseeno pa bi tiste prave, torej tiste, ki niso le malo večji od obeska za ključe in imajo dejansko dovolj potenciala, da tudi najstniku nadomestijo bencinski skuter, lahko preštel na prste ene roke.

No, Yamaha, ki je tri desetletja sodelovala pri kreiranju standardov v vseh razredih skuterjev, ima od začetka letošnjega poletja v svoji ponudbi tudi model NEO's. Tisti, ki nekoliko bolj pozorno spremljate svet skuterjev in motociklov, imate to ime gotovo nekje na robu spomina. Seveda, Yamahini skuterji s tem imenom so na trgu vse od leta 1997. Oziroma nekoliko drugače, v tem času je šel NEO's skozi vse razvojne faze; dvotaktni motor, štiritaktni motor in danes – elektrika.

Skorajda samoumevno je torej, da sem od Yamahe NEO's pričakoval precej več, kot bi si sicer upal od drugih podobnih izdelkov bolj ali manj neznanega porekla. In moram zapisati, da nisem bil razočaran. Najprej zato, ker so se pri Yamahi pojma elektromobilnost lotili z mislijo na vse. Torej tudi na tiste, ki nimajo dostopa do električne vtičnice v neposredni bližini mesta, kjer skuter parkirajo.

Tako je pri NEO'su mogoče bateriji (v osnovi je opremljen z eno baterijo, doplačate pa lahko tudi za drugo) enostavno odstraniti ter ju odnesti s seboj v stanovanje ali pisarno. Vsaka baterija tehta osem kilogramov, dimenzijsko pa je primerljiva z majhno žensko torbico, kar ne bi smelo povzročati posebnih težav pri prenašanju.

Za približno 35 kilometrov električne energije je shranjene v vsaki od dveh baterij, kar bi moralo za vsakodnevne potrebe praviloma zadoščati. Na voljo je sicer tudi program ECO, ki pa, sodeč po tovarniških specifikacijah, domet podaljša le za 10 odstotkov, zato ga ob dejstvu, da se za 10 kilometrov na uro zmanjša tudi končna hitrost, v času testa nisem uporabljal. Preklop med posameznimi baterijami elektronika izvede samodejno, tik preden se prva baterija povsem izprazni.

Preberite še: Po GTS-ki prihaja tudi nova Vespa GTV 300

Škoda, da ima vsaka baterija svoj priključek za polnjenje, saj to pomeni, da boste morali med polnjenjem bdeti tudi nad tem in po dobrih štirih urah poskrbeti za preklop polnjenja na drugo baterijo. V primeru, da se boste odločili za dve bateriji, bo pod sedežem ostalo dovolj prostora za manjšo odprto čelado oziroma cel kup drobnarij iz trgovine ali drogerije. Pri bencinskih skuterjih sem vendarle vajen, da je tega prostora praviloma nekoliko več, vendar ima NEO's zaradi povsem ravnega dna v predelu stopal tudi veliko dodatnega prevozniškega potenciala.

Dodatna motivacija, ki bi koga pomagala prepričati k nakupu, je tudi zelo elegantna podoba. S predhodniki iz tega in prejšnjega tisočletja ima električni NEO's skupen le dvojni prednji žaromet, ki je danes – skupaj s preostalim delom razsvetljave – seveda izdelan v tehnologiji LED. Čeprav je doma v razsvetljenem mestu, cesto osvetljuje bolje, kot bi pričakoval, poleg tega pa igra tudi pomembno vlogo pri prepoznavnosti tega skuterja. NEO's je na voljo v dveh barvah, biserno beli in črni, s čimer, po mojem mnenju, poudarja tudi svojo resnost.

Malce manj, kot sem pričakoval, NEO's ponuja v vožnji. Ob vsej glorifikaciji učinkovitosti električnega pogona (no, vsaj pri avtomobilih je tako) sem namreč pričakoval nekaj več odločnosti pri pospeševanju. Saj ne da se NEO's ne bi premaknil z mesta, a na področju zmogljivosti v ničemer ne prehiteva klasičnih bencinskih skuterjev.

Verjetno s svojimi stotimi kilogrami nisem najbolj kompetentna oseba, da bi korektno sodil o udobju tega skuterja, poleg tega pa so v tem razredu vsi skuterji enostavno premalo vzmeteni, da bi lahko resnično govoril o udobni vožnji. Ker ima NEO's elektromotor vgrajen na zadnjem pestu, so udarci izpod kolesa še izrazitejši kot sicer, zato se je takrat, ko je to varno, večjim neravninam na cesti smiselno izogibati.

Vseeno razumem odločitev inženirjev, da so elektromotor vgradili v zadnje kolo. Izgub zaradi prenosa moči v tem primeru praktično ni, hkrati pa so to tudi najtišji elektromotorji, zato se z NEO'som skozi mesto drvi resnično tiho, skorajda neslišno. Ta pogonska konfiguracija ugodno vpliva tudi na maso. V osnovi NEO's tehta 90 kilogramov, kar je manj kot primerljivi bencinski skuterji.

Kljub temu pogonski sklop z vidika tehnike sodi med enostavnejše in nima dodatnih sistemov, ki bi omogočali regeneracijo električne energije ob zaviranju ali pojemkih. Zaviranje je tako v celoti odvisno od zavor (spredaj kolutna in zadaj bobnasta), ki svoje delo opravljajo učinkovito in ne zahtevajo pretiranega stiskanja zavornih ročic.

Kot celota je NEO's tudi glede na ceno (premijski tekmeci podobne skuterje ponujajo za bistveno več denarja) zelo soliden skuter, je kakovostno izdelan in ima zaradi nekaterih posebnosti tudi precej večjo uporabnost vrednost. Mednje zagotovo sodijo brezkontaktni ključ, košarica za drobnarije pred voznikom, doplačljiv zadnji kovček in podobne zadeve. Predvsem pa – in to se mi zdi v tem trenutku ob poplavi skuterjev z nasprotnimi lastnostmi bistveno – NEO's prekipeva od občutka kakovosti in trajnosti.