Test: Honda PCX 125

Honda je v svojih najboljših časih izdelala tudi do tri milijone motornih koles na leto, in čeprav je danes številka bistveno manjša, veliki Goldwingi, CBR-ke in CBF-ke še vedno predstavljajo zanemarljiv delež produkcije Hondinih dvokoles. Res je, večji del Hondine proizvodnje so prav modeli s približno sto kubičnimi centimetri prostornine, res pa je tudi, da jih je večina nekje v Aziji.

In če je za premikanje med riževimi polji dovolj, da motor vžge na prvo brco, da prenese trk s tovornjakom in da na izlet odpelje vso družino, na prometnicah evropskih mest vozniki bolj cenimo druge vrednote. Predvsem od skuterja pričakujemo, da je čeden in trenden, da je prijazen do našega žepa, da je uporaben in vozen, sploh pa je v redu, če se vsaj v nečem razlikuje od drugih.

In čeden novi PCX vsekakor je, ne pravim, da je lep, je pa v primerjavi z drugimi 125-kubičnimi Hondinimi skuterji, ki sem jih imel priložnost videti, neskončno bolj skladen. Nekaj pozornosti so posvetili tudi detajlom, sploh krmilu in armaturni plošči. Ta sicer nima ure in glede na to, da je PCX namenjen mestnim ljudem z obveznostmi, to težko spregledamo.

Težko bi rekli, da je PCX drag. Stane le nekaj stotakov več kot 50-kubični 'premiumski' skuter, a po drugi strani med njegovimi konkurenti najdemo povsem spodobne primerke, ki so tudi za celega tisočaka cenejši. Ko smo že pri denarju: poraba goriva je bila na testu dobre tri litre, uporaba sistema 'stop & go' (ta je v tem segmentu edinstven) pa bistveno boljših rezultatov vsaj na našem testu ni prinesla. Pa naj poraba goriva ne vpliva na odločitev pri nakupu skuterja, za ceno dveh piv se z vsakim po mestu vozite skoraj ves teden. Skromno.

Vozen PCX vsekakor je. Je okreten, lahek in vodljiv, kljub premehkemu zadnjemu vzmetenju (zlasti v dvoje) pa med pozibavanjem začrtani smeri sledi zanesljivo, pač v okviru pričakovanj. Na področju uporabnosti ne pričakujte ravni velikih 300-invečkubičnih maksijev, saj ima PCX razumljivo manj prostora. Vetrna zaščita je v osnovi majhna, prostora za čelado in drobnarije je dovolj, škoda je le, da uporaben predal pod krmilom nima ključavnice.

Do tukaj je PCX dober, a vseeno povprečen skuter, izstopa pa zaradi dveh tehničnih novosti, ki ju v tem segmentu konkurenca ne ponuja. Prva je že omenjeni sistem 'stop & go'; ta s pomočjo zaganjalnika, ki hkrati služi tudi kot alternator (se spomnite Honde Zoomer?), prispeva k manjši porabi goriva, deluje brezhibno in motor vedno zažene v hipu. Druga novost pa je kombinirani zavorni sistem, ki se sicer ne obnaša tako kot tisti na večjih Hondah, vseeno pa poskrbi, da zadnje kolo na spolzkem asfaltu vedno zablokira pred prvim in vozniku sporoči, da je pregrob.

Po nekaj sto testnih kilometrih, ki smo jih presedeli na PCX-u, lahko Hondi priznamo, da je evropskim kupcem ponudila zanimiv in sodoben skuter. In to za razumno ceno.

Matjaž Tomažič, foto: Aleš Pavletič