Test: Honda PCX 125

Honda PCX 125 je živ dokaz, da čas mineva hitreje, kot bi si želeli. Na rojstnodnevni torti tega skuterja bo letos zagorela osma svečka, v času od njegove predstavitve do danes pa se je tudi v razredu 125-kubičnih skuterjev zgodilo veliko. Čeprav je bila Honda PCX že od začetka naprej namenjena zahtevnejšim trgom, kjer je tako zelo dobrih in cenovno ugodnih skuterjev razmeroma malo, so bili tudi pri Hondi presenečeni nad prodajnim uspehom tega modela.

V letu 2010 je bila Honda PCX prvi in edini skuter, ki je imel serijsko vgrajen sistem start & stop, evolucija modela pa se je nadaljevala s stilsko osvežitvijo v letu 2014 ter končala v letu 2016, ko je PCX dobil motor, ki je ustrezal standardu Euro 4.

Da se je evolucija končala? Res je, Honda PCX 125 modelnega leta 2018 (na voljo je od meseca junija) je tako rekoč v celoti nova.

Začenši s povsem novim okvirjem, ki je v primerjavi s prejšnjim tudi lažji, so poskrbeli, da je zdaj na voljo več prostora za voznika in sopotnika. Vsaj tako pravijo pri Hondi. Osebno tudi na prejšnjem modelu prostora za udobno namestitev okončin nisem pogrešal, je pa pri novincu občutno povečan kot zasuka krmila. PCX se je že v svoji prvi izdaji ponašal z dobrimi voznimi lastnostmi, agilnostjo in okretnostjo, zato geometrija krmiljenja ni doživela sprememb. Vseeno pa so Hondini inženirji prisluhnili novinarjem in kupcem, ki so se pritoževali nad pozibavanjem zadnjega dela skuterja. Zadnja amortizerja sta tako dobila nove vzmeti ter nove točke vpetja, ki so zdaj bližje zadnjemu delu motorja. Preizkušeno in potrjeno – PCX se zdaj tudi pri vožnji v dvoje na grbinah skorajda ne pozibava. K boljši stabilnosti, predvsem pa k večjemu občutku varnosti, pa močno pripomoreta tudi širša zadnja pnevmatika ter seveda serijsko vgrajen ABS.

Motor, ki poganja PCX-a, je član generacije eSP, torej ustreza aktualnim okoljevarstvenim predpisom, hkrati pa zagotavlja najnižjo porabo goriva v razredu. Čeprav je nekoliko pridobil moč, pa PCX ostaja skuter, ki se z mesta ne bo izstrelil, med vožnjo pa pospešuje zmerno in enakomerno. Potovalni računalnik, ki sicer ne ponuja vseh pričakovanih funkcij, je med testom prikazoval podatek, da liter goriva zadošča za 44 kilometrov (oziroma porabo 2,3 litra na 100 kilometrov). Ni kaj, tale mali Hondin skuter je, vsaj kar zadeva bencinsko žejo, zares skromen kot vžigalnik.

Čeprav na prvi pogled tega morda ni opaziti, pa je PCX največjo osvežitev doživel prav na področju oblikovanja. Celotna plastična 'karoserija' je skrojena na novo, linije so zdaj nekoliko bolj izrazite, še zlasti pa to velja za prednji del, v katerem se zdaj skriva dvojni LED-žaromet. Povsem nov je tudi digitalni števec, ki prikazuje vse osnovne podatke o skuterju.

Z osvežitvijo in popravki na tistih mestih, kjer je bilo to zares potrebno, je PCX dobil dovolj sveže sape za nekaj prihodnjih let. Morda res ni skuter, ki bi navdušil na prvi pogled in dotik, a je tiste sorte, ki zleze pod kožo. Vztrajen in zanesljiv stroj, na katerega lahko računamo.