Moto Guzzi Stelvio 1200 4V

Prav tako se imenuje tudi novi Moto Guzzijev potovalni enduro, ki je svetovno premiero doživel v idiličnem okolju toskanskih vil, gradov in gričev. Zavite in brezhibno asfaltirane ceste sicer niso tako zahtevne kot tista na omenjenem prelazu, a vseeno dovolj, da smo občutili in doživeli del čarobnega mita, ki se drži Moto Guzzija.

Ob pogledu na Moto Guzzijeve motocikle, ki jih že dolga leta izdelujejo v tovarni v idiličnem Mandella Lariu ob prekrasnem jezeru, nekateri ostanejo popolnoma hladni, drugim pa emblem z mogočnim letečim orlom pomeni vse na svetu. Guzzi sodi med motocikle, ki so luč sveta ugledali že takrat, ko je bil Ottov agregat še povsem nova pogruntavščina.

V vseh teh letih so si motocikli te znamke pridobili status hitrih, zanesljivih in kakovostnih motociklov, pri katerih se z najnovejšimi tehničnimi pogruntavščinami in izbranimi detajli ne skopari. Tudi na naših tleh je bil ta motocikel izredno priljubljen, ljubili so ga vsi, uporabljali pa sta ga tudi takratni Milica in JLA. Po letih finančnih težav je prišel pod okrilje koncerna Piaggio in tam zdaj Guzzi piše novo zgodbo.

Vrnimo se k zgodbi o Stelviu, potovalnem enduru, ki je po besedah vodilnih mož začetnik nove dobe motociklov iz te tovarne. Ob njegovem rojstvu (to je hkrati pomenilo tudi konec temeljite prenove palete motociklov Moto Guzzi, ki je trajala dve leti) mu je bilo v zibko položeno tudi breme privabljanja novih kupcev, torej tistih, ki tej znamki do zdaj niso bili lojalni.

Zadeva je bila popolnoma jasna že od začetka. Izdelati je treba motocikel, ki bo ustrezal željam in potrebam kupcev, mora biti inovativen in ponuditi nekaj dodane vrednosti. To so dosegli z reorganizacijo prodajno-servisne mreže in skladiščenja rezervnih delov ter z uvedbo najsodobnejših standardov pri proizvodnji in kontroli. Ker pa to ponuja tudi v tem segmentu močno uveljavljena evropska in japonska konkurenca, so zaigrali še na karto čustev ? pri Guzziju stavijo na nezgrešljiv italijanski šarm in slog, izjemen dizajn, individualnost, odlične zmogljivosti in zavidljivo vodljivost.

Na cesti boste Stelvia prepoznali zelo hitro. Oblikovno ni posebno revolucionaren, a so aluminijast izpušni lonec, dvojni prednji žaromet ter nežno zaobljene, a vseeno ostre linije dovolj prepoznavni. Posoda za gorivo je na vrhu priročno ravna, sprejme 18 litrov bencina, kljub temu pa ima v ohišju ob desni strani dovolj prostora za priročen predal za rokavice, dokumente ali druge drobnarije. Odpira se preprosto s pritiskom na tipko, ki ukazuje elektronski ključavnici.

Zadnje luči, v katerih so namesto žarnic LED-diode, so skrite nekoliko pod zadek, kar je pripravno za vožnjo po blatnem terenu, saj umazanija s ceste le s težavo doseže tisti kotiček. Kolesni obroč je aluminijast, namesto zlitih pa so za trden stik med obročem in pestom uporabljene klasične napere. Voznikov sedež je udoben in prostoren, prevlečen je z gladkim nedrsečim materialom, prav tak pa je tudi sedež sopotnice, ki so ji namenjena še kovinska stranska oprijemala.

Pod sedežem je uporaben predal, v katerega lahko pospravite komplet za prvo pomoč in v skrajni sili tudi dobro zložen dežni kombinezon. Žal je tam tudi difuzor za zajem zraka za agregat, ki ga lahko ob neprevidnem zlaganju prtljage zamašite in tako nehote zadušite vsaj polovico konjenice dvovaljnika.

S tehničnega vidika prinaša Stelvio kar nekaj novosti, a ostaja Guzzi, kot ga poznamo v zadnjih letih. Osnova agregata izvira iz modela Grizzo 8V, vendar ima Stelvio novih kar 75 odstotkov vseh delov, natančneje 563 delov. Ima prečno postavljen dvovaljni V-motor z 90-stopinjskim kotom med valjema, glavi imata po štiri ventile, a se to lepše sliši v italijanščini – ‘quattrovalvole’!

Oljno korito je razdeljeno na dva prekata, v prvem oljna črpalka služi kot pomoč pri ohlajanju agregata, v drugem pa kot transport mazalnega medija k njegovim vitalnim delom. Obe črpalki lahko po za­slugi hidravličnega ventila delujeta v treh stopnjah. Za tišje delovanje agregata skrbi na novo razvita pogonska veriga odmičnih gredi, za manjšo porabo in čistejši izpuh pa so zaslužne Marellijeva elektronika in vbrizgalne šobe. Izpušni sistem se zaključi z velikim izpušnim loncem, ki je grajen po tako imenovanem sistemu dva v enem. Vse skupaj je dovolj sodobno, da Stelvio izpolnjuje ekološko normo Euro3.

Agregat torej ponuja preverjeno osnovo in sodobno tehnologijo, razvije 105 ‘konjskih’ moči pri 7.500/min in nudi 108 Nm navora že pri 6.400/min. Tem značilnostim agregata in šeststopenjskemu menjalniku je na kožo pisan tudi Guzzijev sistem končnega kardanskega prenosa moči na zadnje kolo, imenovan CA.R.C.

Ne samo na papirju, tudi v praksi Stelvio obeta veliko. Na tem motociklu je mogoče osebnim potrebam primerno nastaviti pravzaprav vse. Nastavljiv je položaj ročice prednje zavore in sklopke, položaj prestavne ročice ter višina voznikovega sedeža (820 ali 840 mm), ročno pa so nastavljivi še prednji vetrobran, prednje vilice in zadnji enojni blažilnik, ki blaži nihanje enoroke zadnje vilice. Zaradi vseh naštetih možnosti sedi voznik zravnano in udobno, izvrstna ergonomija stikal in ročk širokega krmila pa poskrbita za odlično, na trenutke celo malce vzvišeno počutje med vožnjo.

Na mestu je Stelvio zaradi visokega težišča motorja in 251 kilogramov teže malce neroden, bo pa to motilo predvsem bolj drobne dame. Ob pritisku na tipko zaganjalnika motor, naj bo hladen ali topel, steče v trenutku, globok bas nežno pocrklja vaša ušesa, takoj po prvem premiku pa omenjena nerodnost v trenutku izgine. Stelvio je gibčen in ubogljiv. Odlično vleče v vseh prestavah, ne glede na vrtljaje glavne gredi se na dodajanje in odvzemanje plina odziva nežno in uglajeno, kot da ne bi bil dvovaljnik. Ob priganjanju živalsko tuli, da se dopustno maltretiranje bliža koncu, pa še pred vklopom elektronskega omejevalnika vžiga pove tudi opozorilna lučka.

Serijsko vgrajene Pirellijeve gume omogočajo ostre in globoke nagibe, dovolj oprijema pa nudijo tudi na makadamskih poteh. Pravega ‘off-roada’ tako obut Stelvio ne zmore, a temu tudi ni namenjen. Zavore so sicer zanesljive in zmogljive, se pa natančen občutek izgubi nekje med okvirjem in prednjimi vilicami. Verjetno je to predvsem stvar nastavitve trdote vzmetenja.

Delovanja ABS-a žal ne moremo oceniti, saj bo na voljo šele čez šest mesecev. Ne glede na višino je sposoben doseči več kot 200 kilometrov na uro, visoka hitrostna povprečja na avtocestah pa po zaslugi dolge šeste prestave ne bodo obremenjevala agregata. Tudi sicer so prestavna razmerja izračunana ‘inteligentno’ in so na kožo pisana prav lagodni in dinamični vožnji. Menjalnik je hiter in natančen, gibi prestavne ročice so športno kratki, zmotila nas je le bližina prestavne ročice in tačke stranskega stojala. Piš vetra je močno odvisen od nastavitve vetrobrana, lahko ga je zelo veliko ali pa skoraj nič.

In oprema? Ta je eden izmed najslajših elementov tega motocikla. Serijsko? Stransko in centralno stojalo, nosilci stranskih kovčkov, zadnji prtljažnik, ročno nastavljiv vetrobran in instrumentna plošča, ki prikazuje prav vse, celo stopnjo nastavitve ogrevanja ročic, če si jih dodatno zaželite. Dodatno? Zaščita motorja, zaščita kardana, zaščita oljnega korita, stranski kovčki, tank torba, predpriprava za navigacijski sistem Tom-Tom, ogrevanje ročk, alarmna naprava in dodatne dolge luči.

Stelvio ljubitelje potovalnih endurov ne bo razočaral. Še več! Upam si trditi, da bi si ga zaželel vsak, ki bi ga tako kot mi preizkusil v idilični toskanski pokrajini. Pa ne zato, ker bi v primerjavi s tekmeci posebej izstopal, temveč zato, ker bi tam še intenzivneje doživel mit o mogočnem italijanskem letečem orlu – mit o Moto Guzziju.

Moto Guzzi Stelvio 1200 4V

Cena testnega vozila: 12.999 EUR/13.799 EUR z ABS

Motor: dvovaljni V 90°, štiritaktni, zračno-oljno hlajen, elektronski vbrizg goriva, 1.151 cm? .

Največja moč: 77 kW (105 KM) pri 7.500/min.

Največji navor: 108 Nm pri 6.400/min.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, kardan.

Okvir: jekleni cevni, dvojna kletka.

Vzmetenje: spredaj nastavljive teleskopske vilice 50 mm, 170 mm giba, zadaj enojni nastavljiv blažilnik, 155 mm giba.

Zavore: spredaj dva koluta 320 mm, 4-batni čeljusti, zadaj kolut premera 282 mm, dvobatna čeljust.

Medosna razdalja: 1.535 mm.

Višina sedeža od tal: 820 mm ali 840 mm.

Posoda za gorivo: 18 (4, 5) l.

Teža: 251 kg.

Zastopnik: Avto Triglav, d. o. o., 01 588 45 50, www.motoguzzi.si

Hvalimo in grajamo

+ videz

+ predal ob posodi za gorivo

+ armaturna plošča

+ oprema

+ poreklo

- ABS (še) ni dobavljiv

- difuzor za zajem zraka pod sedežem

- bližina prestavne ročice in tačke stranskega stojala

Matjaž Tomažič, foto:? Moto Guzzi