Novi zastavonoša znamke SYM

Glede na to, da sem v zadnjih letih preizkusil praktično vse novosti iz sveta maksiskuterjev, tudi iz razreda GT, odgovorno trdim, da pravzaprav sploh ni več pravilo, da značka definira etiketo, ki jo ob koncu testa podelim testiranemu modelu. Človek pač ugotovi, da vsega, kar ponuja segment, v resnici ne potrebuje, vse, kar zares šteje, pa ponujajo tudi tisti, od katerih še pred nekaj leti tega sploh nismo pričakovali.

Med te spada tudi tajvanski proizvajalec SYM, ki nas je že pred več kot desetletjem prepričal, da pri njih znajo narediti dober skuter. Res je, da so takrat v Evropi osvajali predvsem razred 50- in 125-kubičnih skuterjev, še bolj pa je res, da so v tem času postali zelo prepričljivi tudi v razredu maksiskuterjev. A tudi znotraj tega se je v zadnjih nekaj letih zgodilo nekaj sprememb, med večje pa štejem predvsem to, da so se praktično vsi resni proizvajalci orientirali v nov podrazred – razred GT.

Tako se je rodil SYM 500 TL, prvi SYM, ki v razred GT spada tudi z vidika konstrukcije. Če se boste namreč poglobili v konstrukcijske detajle, kot so vpetje motorja, sekundarni prenos, zavorni sistem, vzmetenje ter tudi sam pogonski agregat, boste ugotovili, da gre pravzaprav za kombinacijo vsega že videnega. Domnevam, da je tako predvsem iz enega razloga – kombinacija najboljših rešitev bi morala biti recept za uspeh.

A pri Symu so očitno dovolj modri, da se zavedajo, da kralja in preostalega plemstva iz razreda GT kljub pričakovanemu uspehu (za zdaj) še ne morejo vreči s trona in drugih privilegiranih položajev. Vsekakor pa imajo pri Symu tudi dovolj poguma in možnosti, da so z modelom TL 500 odigrali na vse ali nič. Tako so sprejeli drzno in po mojem mnenju modro odločitev, da bodo kupcem ponudili skuter, ki bo na področju voznih lastnosti vrhunski, na področju uporabnosti in opremljenosti povprečen, na področju cene pa skromen. In prav tak bi moral prepričati vse tiste, ki niso obsedeni z 'gadgeti' ter se navdušujejo nad klasiko.

SYM 500 TL v vožnji

Seveda sem se glede na samo konstrukcijo najprej osredotočil predvsem na vozne lastnosti. In kakšne so? Recimo, da je TL 500 zelo dinamičen in fluiden skuter. Vsi manevri se vedno izvedejo lahkotno, brez motečih občutkov na krmilu, brez potrebe po prenosih teže.

Tisti, ki je bil pri Symu odgovoren za ciklistiko, je opravil odlično delo, saj tudi pri zelo počasni vožnji v nagibu ne prihaja do lomljenja in zapiranja krmila. TL 500 je zelo lepo vozen skuter, ki v dlani, stopala in hrbet vrača veliko informacij in kot tak vliva tudi veliko mero zaupanja. Zato sem se z veseljem in užitkom v ljubljanskih krožiščih spuščal v globoke nagibe, predvsem pa sem z njim lahko vozil hitro in hkrati sproščeno.

Paket vzmetenja je zelo korekten. Čeprav neravnin ne vpija športno trdo, prej udobno, skuter v daljših hitrih ovinkih ostaja vzorno miren in precizen, v fazi nagiba pa se pri vožnji čez neravnine niti ne guga niti ne poskakuje.

Motor in varnost

Čeprav je v dvovaljniku z vidika veljavnosti izpita A2 še nekaj rezerve, več moči med vožnjo nisem pogrešal. V trenutku, ko spelje z mesta, je nekoliko neodločen, hip za tem pa se potencial 40 'konjev' sprosti v celoti in skuter suvereno pospešuje vse do avtocestnih hitrosti. Všeč mi je, da se v zapestja prenese ravno prav vibracij, da te niso moteče, hkrati pa poskrbijo, da voznik skuter zares dobro čuti. Zvok, ki ga proizvaja precej obilen izpušni sistem, je za uho prijeten in ne preglasen. Tistim, ki želijo vzbujati zvočno pozornost, pa bo na pomoč priskočil Akrapovič.

Kar se tiče varnosti, TL 500 z vidika trendov ni popoln. Sicer odličnemu zavornemu paketu (radialno vpetje) z ABS-om resnično ni česa očitati, kljub temu pa bi odsotnost sistema proti zdrsu pogonskega kolesa tiste, ki bi to morda pogrešali, spravil v veliko dilemo. Prenos moči sicer ni tako zelo eksploziven, da bi bili popravki z desnim zapestjem nemogoči, a vseeno, razumemo tiste, ki menijo, da brez tega danes ne gre.

Vsakdanjik in oprema

Področje serijske opreme je tisto, v katerem je SYM našel vse potrebne rezerve, da je TL 500 lahko, glede na kategorijo, v katero spada, cenovno najugodnejši skuter. Pri uvozniku zanj zahtevajo 8.399 evrov, kar je, priznajte, v primerjavi s tekmeci zelo poštena in razumna cena. Tako si ne boste mogli zaželeti brezstičnega ključa, električnega pomika vetrobrana (nastavljiv v dveh stopnjah z orodjem), ogrevanih ročic in povezljivosti s pametnimi napravami in telefoni.

TL 500 je torej namenjen tistim, za katere najmodernejša oprema ni ključnega pomena. Noben skuterist ali motorist stare šole ne bo pogrešal prav ničesar od naštetega, vseeno pa ne bi škodilo, če bi potovalni računalnik prikazoval tudi zunanjo temperaturo, domet in nekatere druge podatke. Armaturna plošča ima vse, kar na sodobnem skuterju mora imeti. Razdeljena je na tri sektorje, pri kateri sredinski omogoča izbiro različnih grafik in prikaz različnih podatkov.

Pod sedežem je prostora za dve jet čeladi oziroma eno večjo integralko in nekaj drobnarij. Predalčka pred voznikom sta, vendar nista sposobna požreti prav vsega, kar bi si voznik zamislil. Parkirna zavora se aktivira s stranskim stojalom, serijsko pa je prisotno tudi centralno stojalo. Razsvetljava je v tehniki LED. Tako voznik kot sopotnica bosta na udobnem sedežu brez težav odsedela tudi kakšno daljšo vožnjo, je pa sedež precej širok, kar pomeni, da bi tisti manjše rasti lahko imeli nekaj težav z doseganjem tal. Nekoliko preobilen sredinski greben sicer vzame nekaj prostora za noge, a pod črto je tudi po zaslugi bogato odmerjenih dimenzij prostora na skuterju vedno dovolj.