Ta boljši od dvojčkov - test Kawasaki Z650S (2026)

Je Kawasaki Z650 S res nov motocikel? Vidite, niste edini, ki je malce privzdignil obrv potem, ko je slišal za to trditev. Če nanj pogledam takole na hitro, so tehnične razlike komajda opazne. Več novega prinaša dizajn. Priznam, že prej mi je bila njegova oblika všeč, in zdaj je še lepši. Tudi nove barvne kombinacije ga naredijo bolj modernega. Pa seveda zaslon pred voznikom. Pa vendar, če sem v uvodu zapisal, da črka S v svetu motociklov in tudi avtomobilov praviloma prinaša veliko dobrega, potem vsaj toliko, če ne celo bolj, velja tudi to, da črka S z vidika inženirjev prinaša tudi veliko odgovornost. In z vidika tistih iz oddelka marketinga tudi obljube, ki jih je potrebno izpolniti. 

O črki S

Kawasakiju, ki je s svojimi modeli praktično že več kot pol stoletja vseskozi prisoten v srednji kategoriji motociklov, res ne bi smelo biti težko narediti vrste izboljšav in trditi, da gre za nov motocikel. A pri Kawasakiju so za razliko od mnogih drugih bolj iskreni. Ne trdijo, da je Z650 S popolnoma nov model, sploh ne. Celo (odslej) standardni Z650 ostaja v ponudbi, a obstaja velika verjetnost, da se zaradi prihoda modela Z650 S, marsikateri uvoznik sploh ne bo odločil, da bi standardne modele še naprej ponujal svojim kupcem. 

Če moje mnenje okrog tega šteje, potem bi se s tako odločitvijo strinjal. Kawasaki Z650 S namreč v primerjavi z običajnim Z650 voznika ali voznice prav v ničemer ne prikrajša. Povsem iskreno, družina Z s svojimi člani zelo dobro prekriva celoten spekter slečenih motociklov skozi vse prostorninske razrede. Tam čisto pri vrhu, je na voljo celo model s kompresorskim prisilnim polnjenjem, a bolj kot prekrivanje vseh segmentov pri Kawasakiju šteje to, da lahko kupec vselej računa na odlično ciklistiko, vozno dinamiko, kakovost, dizajn in tudi pošteno ceno. 

In če se na tej točki vrnemo nazaj k odgovornosti in obljubam naj bo jasno. Vse zgoraj našteto je prinašal že dosedanji Z650 in ker v tem segmentu in predvsem v tem cenovnem razredu ni veliko manevrskega prostora, črka S tokrat ne prinaša pretirano dragocenih komponent, pregrešno dragih materialov in česa podobnega. 

Kaj je novega?

Tisti, ki vam je Kawasaki blizu boste pri Z650 S zagotovo opazili precej temeljito spremenjeno podobo. Opazna razlika, predvsem v sprednjem delu, Kawasakijevega srednjekategornika oblikovno posnema t.i. Sugomi dizajn, ki ga poznamo s še vedno zelo svežih modelov Z900 in Z500. Ni kaj, lepo so zgnetli novo masko v kateri se skriva dvojni zasenčeni žaromet z dodano tretjo LED lučjo, ki služi kot dolga 'špic' luč. Ne bom trdil, da je Z650 S najlepši naked motocikel v svoji kategoriji, je pa gotovo najlepši japonski naked v svoji kategoriji. No, morda sem tukaj nekoliko pristranski, a ne toliko zaradi samih oblikovnih potez, kot zaradi dejstva, da je Z650 S oblikovan in tudi dejansko prostoren kot velik motocikel. 

Več prostornosti, kot jo je na voljo pri standardni izvedbi v različico S ne prihaja zaradi dodatnih centimetrov, pač pa zaradi precej spremenjene ergonomije. Položaj voznika je namreč na račun za 40-milimetrov naprej pomaknjenega krmila, ki je hkrati tudi za 10-milimetrov višje in za 30-milimetrov širše, bistveno bolj odprt. S spremenjenim položajem stopalk, ter s 15-milimetrov debeleje oblazinjenim sedežem, je prostora v sedežu in za krmilom precej več. Oziroma bolje rečeno, prostora je dovolj, da tudi tisti bolj visoki motoristi, nismo našli utemeljenega razloga, da bi se nad prostornostjo in občutkom za krmilom kakorkoli pritoževali. Položaj voznika je tako nagnjen malenkost bolj naprej, s tem pa se spreminjajo tudi razmerja v težišču med sprednjim in zadnjim kolesom, a o tem nekoliko kasneje. 

Dodatno so črko S pri Kawasakiju utemeljili z znižanjem mase motocikla. Na račun spremenjenga zadnjega dela okvirja in zadnje nihajke je Z650 S lažji za dva kilograma. To sicer velja za suho težo motocikla. Ker je rezervoar za gorivo večji in sprejme 2 litra več goriva, pa je masa vsaj na začetku vožnje praktično enaka kot prej. 

Kawasaki Z650 S je za doplačilo na voljo tudi s 'quickshifterjem', ki je sicer samo enosmerni (navzgor), a ne smemo pozabiti, da smo še vedno v srednjem prostorninskem razredu in v primerjavi s tekmeci (če izvzamemo cenješe kitajske motocikle) v okviru cenovno dostopnih oziroma poceni motociklov, kjer marsikateri izmed njih te opcije sploh nima. 

Kawasaki Z650 S je opremljen tudi z barvnim TFT zaslonom, ki vključuje povezljivost s pametnim telefonom in ima vgrajeno funkcijo glasovneg upravljanja. Prenovljena elektronika vključuje tudi sistem proti zdsru KTRC ter dvokanalni ABS (zavorni diski so po novem okrogli in nič več nazobčani). 

Vse našteto, pri čemer osebno namenjam največji poudarek na spremenjeno ergonomijo, k ceni v primerjavi s stanardnim Z650 doda zgolj slabih 200 evrov doplačila. Vredno prav vsakega evra. 

Je črka S dovolj sveža?

S samim motorjem, se pri Kawasakiju tokrat niso preveč resno ukvarjali. Njihov vzporedni dvovaljnik je namreč eden tistih, ki se rad vrti, ki je tudi brez nastavljivih voznih programov praktično brezhibno odziven, ter hkrati tudi eden tistih, ki svojega športnega značaja ne zmore in noče skrivati. Po tem, ko sem pregledal stare zapiske, o pogonskem sklopu modela Z650 že prej nisem imel nobene pripombe, zato mi ne preostane drugega, kot to, da verjamem Kawasakijevim inženirjem, ki trdijo, da je krivulja navora po novem prilagojena tako, da je motor pri nižjih vrtljajih bolj odziven in tudi v smislu porabe goriva bolj učinkovit. Z vidika sprememb, ki se jih da tudi otipati, pa velja dodati predvsem to, da so motorju dodali dodatno sondo za nadzor izpušnih plinov, ter na ta način izboljšali izkoristek motorja ter zmanjšaki količino škodljivih emisij pri izpuhu. 

Spremembe, ki jih prinaša Z650 S pod črto torej niso pretirano dramatične, zato vprašanje o tem, ali je šel Kawasaki s tokratno osvežitvijo dovolj daleč, niti ni tako zelo nedolžno. Jasno je namreč, da nekateri tekmeci tudi v tem segmentu ponujajo vsaj na videz bolj prestižne komponente (npr USD vilico), in kakšen dodatek, ki sicer ni potreben, je pa moderen (npr, brezstični ključ). O tem, ali je vse to res potrebno in ali je na videz bolj prestižna, v resnici pa cenena komponenta, tudi bolj učinkovita, si naj pač vsak ustvari svoje mnenje. 

Sam na kozmetični prestiž, ki se ga gredo nekateri proizvajalci nikoli ne polagam veliko pozornosti, zato se s to dilemo pred prvo vožnjo s Kawasakijem Z650 S sploh nisem ukvarjal. Dobro namreč vem, kaj lahko v tem cenovnem razredu pričakujem, in dobro sem vedel, kaj lahko pričakujem od Z650 S.

V vožnji - vse kar Z ponuja

Nisem pričakoval, da bo Kawasaki Z650 S na novo izumil položaj za krmilom slečenega motocikla. Sem pa bil prijetno presenečen nad tem, kako zelo veliko prostora in udobja so pričarali zgolj s spremembo ergonomije. Zdi se mi, da je Z650 S za številko večji motocikel. To sicer ne pomeni, da po dveh urah vožnje ne boste čutili potrebe po raztegovanju v kolenih, a glede na dimenzije motocikla je Z650 S prostorski favorit v svojem razredu. Odlično. Še bolj odlično zato, ker so tudi za zaslon našli mesto in položaj, ki vselej omogoča pogled nanj praktično brez premika glave ali upogibanja v vratu. To pri slečenih motociklih z nizko sprednjo masko ni povsem samoumevno. 

Nisem pričakoval, da mi bo deklariranih 68 'konjev' nagnalo strah v kosti, me je pa živahnost agregata prijetno presenetila. Ponovno. Kot rečeno, Kawasaki okrog tega motorja že nekaj let ni veliko telovadil preprosto zato, ker ni bilo potrebe. Motor je prožen, vrh navorske krivulje je dosežen že pri 6.700 vrtljajih, višje pa se je v motorju naselil pravi športni duh, ki glavno gred žene proti 10.000 vrtljajem. Sicer ni potrebe po tem, da vas na potrebo po prestavljanju v višjo prestavo opozori elektornika, saj kakšnih 500 vrtljajev prej, motor počasi izgublja sapo, to pa je na nek način tudi garancija, da motorja nihče ne bo gnal v njemu škodljive sfere. 

Pričakoval sem, da bo dvovaljnih vibracij, ki se bodo skozi krmilo in stopalke prenašale v noge in zapestja več, in bil presenečen. Težko rečem ali je Kawasaki tako zelo lepo uglasil svoj dvovaljnik, ali pa je zgolj s kakšnim trikom za tovrstne motorje značilne vibracije preusmeril stran od zadnjice, zapestij in stopal. Vibracije praviloma niso moteče, razen takrat, ko do njih prihaja pri potovalnih hitrostih. No, s tem Kawasakijem se boste tudi po 100 kilometrih avtoceste ustavili brez tresavice. 

Pričakoval sem odličen menjalnik. In ga dobil. Doplačilo za 'quickshifter'? Ni potrebno. 

Črka Z že sama po sebi obljublja lahkotnost, natančno krmiljenje, odlično ciklistiko, stabilnost pri večjih hitrostih in iskrost v ovinkih. Če vsa ta področja obvlada že 500-kubični model, je jasno, da področje obvlada tudi večji njegov večji brat. Okrog vzmetenja so nas tehniki pred začetkom vožnje izprašali okrog višine in kilogramov, ter nato vsak posamezen testni motocikel prilagodili 'konstrukciji' voznika. In tukaj nisem dobil tistega kar sem pričakoval. Namreč, da bo Z650 S trd in neudoben. Tu sem se uštel. Je namreč bolj mehak kot trd, a vzmetenje je svoje delo opravljalo dobro tudi takrat, ko so ga sicer redke luknje na španskih gorskih cestah, pripeljale do roba. Tudi potem, ko sem se med zavoje zapodil bolj odločno, se je izkazalo, da pretirana telovadba za krmilom in v sedežu ni potrebna. Če se tu za hip vrnem nazaj k težišču - z nekoliko bolj naprej pomaknjeno držo je sprednje kolo bolj obremenjeno, zato se lahko voznik preprosto vsede ter nagiba levo in desno, kolikor pač zmore oziroma do tačke. 

In ko sem ravno pri vožnji, pomemben del le te, je tudi ustavljanje. Z novim zavornim paketom, ki je sicer nov predvsem po obliki zavornih kolutov, bi morala biti velika večina voznikov in voznic zadovoljna. Zavore z dvobatnimi zavornimi cilindri prijemljejo zmerno in njihova moč narašča zelo sorazmerno s stiskanjem zavorne ročice. Tisti bolj zahtevni motoristi (ki pa se bodo verjetno ozrli za kakšnim večjim Z-jem), si bi morda lahko želeli več moči čisto pred koncem in morda za odtenek krajši hod pedala zadnje zavore. 

Različice, barve in dodatna oprema

Standardnega stopnjevanja različic, kot smo ga vajeni pri Kawasakiju v primeru Z650 S ni. Obstaja Z650 S, ki pa ga lahko nadgradite s paketom Sport ali Performance. Prvi prinaša zaščito rezervoarja, večji vetrobran, pokrov zadnjega sedeža, proti praskam odporen zaslon, drugi pa še Akrapovičev izpušni sistem. Barve so tri, zelena, metalik siva, mat sivo- črna v kombinaciji z zlatim okvirjem. 

Na seznamu dodatne opreme je vrsta zanimivih dodatkov, najbolj zanimivi za kupce pa so verjetno bočni kovčki, zadnji kovček, različni sedeži (tudi za uravnavanje višine od tal), quickshifter, večji vetrobran, tank torba, zaščita hladilnika in USB-C vtičnica, mnogi pa se bodo radi odločili tudi za različne zaščitne dodatke za rezervoar, pri padcu in podobne zadeve. 

Zaključek

Kawasaki svojih ambicij ne skriva. Njihov Z650 je že vrsto let med najbolj priljubljenimi motocikli na številnih tržiščih. Evropski kupci pokupijo kar 68-odstotkov teh motociklov, tretjina od teh pa je motoristk. Z modelom Z650 S so se ambicije in želje povečale. Kawasaki si želi v svoje vrste privabiti tudi nove motoriste in motoristke, ter seveda tudi kakšnega povratnika v svet na dveh kolesih. Z možnostjo A2 homologacije so vrata na široko odprli tudi začetnikom in začetnicam. Zdi se, da so vse naredili tako kot je treba. Odličen motocikel so prilagodili vsem motorističnim postavam, poskrbeli za potovalne ambicije, poskrbeli za vizualno atraktiven paket in odlično izdelavo in kakovost, ter vse skupaj zapakirali v cenovno dostopen in pošten paket.