Test: Ducati Scrambler Icon (2023)

 In ostati zvest samemu sebi, v času, ko se v podnožje Ducatijevega lastnega trona ne zaganja samo renomirana tradicionalna konkurenca, pač pa tudi taki, ki so za preboj na evropski trg nekaj časa pripravljeni prodajati tudi z izgubo (in se resnici na ljubo tudi zares zelo hitro učijo), morda res ni najbolj razumna odločitev. No, kljub temu so se pri Ducatiju odločili, da bo novi Scrambler še naprej zvest tradiciji. Zato vas pri Ducatiju ne bodo prepričevali, da je z odkloni na glavni gredi iz vzporednega dvovaljnika mogoče iztisniti zvok in značaj V-motorja. Niti vas ne bodo skušali zavesti z dodajanjem ničvrednega balasta in kiča. Pri njih dobite original.

Več tehnike, pa naj stane kolikor hoče

No, pri Ducatiju se dobro zavedajo vrednosti svojega imena, zato so novo generacijo Scramblerja dodelali predvsem na področjih, do katerih tekmeci sploh še niso prišli. Pri tehniki seveda. Novi Scrambler je tako dobil izboljšano različico zračno hlajenega V-motorja DesmoDue. V primerjavi s prejšnjo generacijo je špica moči ostala praktično nespremenjena, špica krivulje navora pa je zdaj višje, pri 7.000 vrtljajih. Novi motor je tudi lažji (-2kg) in uparjen z novo 8-lamelno sklopko. Tretma prenove se je seveda dotaknil tudi elektronike.

Tehnologija 'ride by wire' Scramblerju prvič omogoča nadzor zdrsa pogonskega kolesa, hkrati pa ponuja tudi dve mapi razvijanja moči. Nov je seveda tudi TFT zaslon, pa LED svetila in za doplačilo tudi dvosmerni quickshifter. Za piko na I pa je Scrambler dobil tudi nov okvir in zadnjo nihajko, prej bočno vpeti zadnji monoamortizer pa je po novem vpet višje in centralno. Vse to je seveda malenkostno vplivalo na ceno Scramblerja, a pri Ducatiju si to pač lahko privoščijo.  

Pet zvezdic za užitek v vožnji

Čeprav Scrambler v smislu njegovih dimenzij vsaj za nas nekoliko višje morda ne deluje dovolj odraslo, pa je že po prvih metrih jasno, da je to motocikel, ki se zna s prav vsakim motoristom povezati v eno mehansko-človeško dušo. Na področju ergonomije je vse v najlepšem redu. Prijem krmila je širok in vzbuja občutek popolne kontrole, kot v kolenih je ugoden, položaj sedenja pa ni preveč aktiven in obeta udobno in sproščeno sedenje.

Ker Scramblerja vidim tudi kot pogostega udeleženca v mestnem prometu bi si morda lahko želel za odtenek večji kot zasuka krmila. Z ozirom na to, da je uvoznik AS Domžale Motocenter nas novinarje v preteklih osmih letih zelo razvajal z vsemi različicami testnih Scramblerjev, si upam trditi, da ga imam v malem prstu. Kajti, če temu ne bi bilo tako, verjetno niti ne bi opazil, da je novi DesmoDue v načinu 'Road' glede na svojo zasnovo in poreklo postal zelo uglajen dvovaljnik.

V kombinaciji z zelo mehko ročico sklopke, pa je v vožnji po urbanih okoljih močno napredoval. Hočem reči, njegova lahkotnost se že spogleduje s kakšno pol-litrsko Hondo, in to je za moj okus, vsaj kar se tiče Ducatija, morda celo malce preveč. Za hip bi se lahko človek ustrašil, da je Ducati zavoljo ekologije in drugih koreknosti zavrgel tisti pravi občutek tega motocikla.

V iskanju tistega pravega Ducatija, v meniju poiščem način 'Sport'. Hokus pokus in originalni DesmoDue je spet tu. Zaradi instantne odzivnosti motorja na zasuk ročice za plin, česar sem vajen tako pri predhodniku tega modela kot tudi pri drugih Ducatijih, imam občutek, da Scrambler pravzaprav bere moje misli.

V primerjavi s prejšnjo generacijo je največji navor resda na voljo precej pozno, a ker je krivulja navora zelo ravna in se zelo strmo vzpne že nizkih vrtljajih, pospeševanja in zmogljivosti tega motorja ne reflektirajo kakšne opazne razlike. Zaključim, da je novost pravzaprav mapa 'Road'. Če vprašate mene, je to odlično. 

Hote ali nehote, Ducatija vselej dojemam tudi kot vsaj malo športen motocikel. No, pri Scramblerju so stvari nekoliko drugačne. Če motor ne zna, oziroma noče, skriti svojega športnega porekla, pa voznika na to, da Scrambler ni heroj s steze, pač pa motocikel za urbano in primestno križarjenje, opominja konfiguracija okvirja in vzmetenja. Pri prvem boste ob ostri vožnji zaznali nekaj nemira v križu, sprednje in zadnje vzmetenje pa z osnovnimi možnostmi nastavitve (prednapetost vzmeti zadaj) zelo dobro sodeluje, dokler v globokem nagibu ne naletite na prečne neravnine na cestišču.

Vendar, daleč od tega, da bi bilo v vožnji karkoli narobe. V smislu voznih lastnosti lahko mirno zapišem, da je Scrambler zelo uspešen spoj agilnosti, vodljivosti in stabilnosti. Zato bo tako začetnik, kot tudi izkušen motorist, s Scramblerjem zelo hitro zgradil trden most zaupanja in v vožnji preprosto užival. Jasno, ta Scramblerjeva nezahtevnost je na kožo pisana tudi damam, zato se, kadar na cesti srečam damo s Scramblerjem, že dolgo prav nič ne čudim njeni samozavesti.

Resnica je pač taka, da ima Scrambler lepo število resnih tekmecev, ki se hitro prebijajo v 'prvo ligo'. A resnica je tudi taka, da je Scrambler med vsemi najbolj etablirana znamka iz zelo fine družine. In kako že pravijo? Povej mi kaj voziš in povem ti kdo si. 

Preberite še: Porsche je razkril delček novega Macana

BONUS VIDEO: Mercedes-Benz GLA: Lahko upraviči premijsko ceno?