Test: Honda NC 750 X

Ob predstavitvi pred dobrima dvema letoma so se nekateri motoskeptiki nad Hondinim konceptom več motociklov, zasnovanih na enaki osnovi, zmrdovali, češ, motocikli se načrtujejo s strastjo, in ne s platforme. Ne glede na to je trojček modelov NC700S, NC700X in skuter Integra dosegel zavidljive prodajne rezultate, crossover in naked pa sta suvereno osvojila tudi seznam najbolj prodajanih modelov.

O tem motociklu po prvih testih nihče ni zapisal nič pretresljivo slabega, vsakokrat je namreč h končni oceni bistveno pripomoglo izredno ugodno razmerje med ceno in motociklom kot celoto. In čeprav se nihče ni resno obregnil ob zmogljivosti dvovaljnika, saj nihče niti ni pričakoval presežkov, so se pri Hondi odločili, da ga bodo poslali nazaj na delovni pult in mu vdahnili nekoliko več energije in sape. Kdo ve, morda vzrok za to tiči tudi v prihodu idejno podobnega, a močnejšega Yamahinega MT-07, a dejstvo je, da so inženirji naredili dobro delo.

Ker se bistvo NC750X v primerjavi s predhodnikom NC700X skriva prav v motorju, je prav, da o njem povemo nekaj več. Ko so premer valjev povečali za štiri milimetre, se je delovna prostornina motorja povečala za 75 kubičnih centimetrov oziroma dobro desetino. Za zmanjšanje vibracij dvovaljnika je po novem vgrajena dodatna izravnalna gred, a tiste, ki jih vibracije ne motijo, lahko potolažimo, da v praksi nekaj zdravega potresavanja vendarle ostaja. Spremenili so tudi obliko izgorevalnih komor, ki zdaj omogoča še nekoliko bolj učinkovito izgorevanje zmesi zraka in goriva, posledično pa je motor ob tem, da pridela več moči in navora, tudi varčnejši in prijaznejši do okolja.

V primerjavi s prostorninsko manjšim predhodnikom se je moč povečala za 2,2 kW (tri 'konje'), navor pa za šest Nm. Prirastek moči in navora je na prvi pogled morda nekoliko skromen, a kljub temu znaša skoraj deset odstotkov. To se seveda najbolj očitno opazi v vožnji. Sodeč po spominu na predhodnika, težko rečemo, da je NC750X z novim motorjem bistveno bolj živahen, mirno pa lahko zapišemo, da gre precej bolje oziroma precej drugače. Motor izraziteje pospešuje iz nizkih vrtljajev, ima pa tudi nekoliko globlji zvok, kar se motociklu tolikšnih mer tudi sicer zelo poda.

Večja prožnost in dinamičnost tega motocikla nista samo posledici izboljšav v motorju, ampak tudi posledica sprememb v menjalniku. Testni motocikel je bil opremljen s klasičnim šeststopenjskim menjalnikom, katerega prestavno razmerje je v povprečju za šest odstotkov daljše od tistega v predhodniku. Enakih sprememb je bil deležen tudi dvosklopčni samodejni menjalnik DTC, ki je na voljo za doplačilo (800 evrov). Podaljšano prestavno razmerje v menjalniku je nadgrajeno tudi z zadnjim verižnikom, večjim za en zob, na cesti pa vse skupaj pripomore k dobrodošlemu znižanju vrtljajev motorja pri vseh hitrostih.

Vse omenjene spremembe na celotnem pogonskem sklopu so prav tisto, kar so izkušeni motoristi pri njegovem predhodniku najbolj pogrešali. Za NC700 je veljalo, da je z vidika zmogljivosti in vožnje primerljiv s približno 650-kubičnimi enovaljniki, NC750 X pa z vidika uglajenosti in prožnosti že spada na začetek razreda bolj zmogljivih tričetrtlitrskih motociklov.

NC750X je motocikel, ki meri na kupce vseh starosti, obeh spolov, ne glede na njihovo izkušenost. Zato je, sploh glede na ceno, od njega in na njem mogoče pričakovati povprečne vozne lastnosti in povprečne, a kakovostne in zanesljive komponente. Dinamičnega vijuganja in polaganja ovinkov se sicer ne ustraši in ne zahteva preveč vozniškega znanja. Relativno visoko nameščene ročice krmila omogočajo lahkotno in zanesljivo usmerjanje, zavorni paket pa ni tiste vrste, ki ob stisku ročice prednji del motocikla pritisne k tlom in poskrbi za dirkaške pojemke. Potreben je nekoliko odločnejši stisk ročice, zavorni sistem z ABS-om pa v vseh situacijah poskrbi za učinkovito in varno ustavitev.

Zagotovo je eden od razlogov, zakaj izbrati ta motocikel, tudi majhna poraba. Štirinajstlitrska posoda za gorivo (nameščena pod sedežem) po navedbah tovarne zadošča za celo 400-kilometrski domet, poraba na testu pa je znašala dobre štiri litre goriva. Razveseljivo je, da je na delu preizkusa ob umirjeni vožnji prikazovalnik porabe kazal celo nekoliko manjšo povprečno porabo, kot je deklarirana v tehničnih podatkih.

Da je celostna podoba prenovljenega crossoverja še bolj izpopolnjena, so mu namenili še novo, manj drsečo sedežno prevleko, digitalno armaturno ploščo pa opremili s prikazovalnikom izbrane prestave in prikazom trenutne in povprečne porabe.

NC750X na vseh drugih področjih nadaljuje idejo in bistvo predhodnika. Lahkoten, vodljiv, skromen, prepričljiv in predvsem že skoraj skutersko uporaben tudi za vsak dan ali za v mesto. Velik prtljažnik med sedežem in krmilom pogoltne veliko integralno čelado ali pa obilico raznovrstnega tovora, škoda je le, da odpiranje ni mogoče tudi brez ključa.

Za konec nam ob korektni oceni ne preostane drugega, kot da ponovimo misli izpred dveh let, ko smo ta model prvič dobro spoznali. Mislimo, da si NC750X zasluži ime Honda. Ima dovolj potrebne opreme in je kot celota izdelan zelo solidno. Na njem piše 'made in Japan'. Ali je to dobro ali ne, presodite sami. In da, nov pogonski sklop je resnično dodal piko na i.

Iz oči v oči

Peter Kavčič

Na pogled mi je všeč in tudi sam položaj sedenja spominja na čisto pravi potovalni enduro. Šele ko sem ga postavil ob bok Suzukijevemu V-Stromu 1000, ki sem ga vozil v tistem času, se je zares pokazala razlika v velikosti in da je NCX za številko manjši. Honda spretno združuje v enem motociklu to, kar v avtomobilizmu poznamo v Volkswagnovem Golfu z dizelskim motorjem.

Primož Jurman

Tole je zelo vsestranski motocikel, ki ne bo ravno navdušil z emocijami. Lahko rečem, da je povprečen za povprečnega voznika. Za vse, ki iščejo športnost, celo dolgočasen. Primeren je tudi za vožnjo v dvoje, če nista potnika preveč zahtevna. Navdušil me je odlagalni prostor, kjer je običajno posoda za gorivo, malo manj pa neprepričljive zavore.

Besedilo: Matjaž Tomažič, foto: Saša Kapetanovič