Test: Honda NC750 Integra S (2019)

Ste morda opazili, da Honda svoje motocikle tekom njihove življenske dobe pravzaprav le malo spreminja?

Seveda ne trdim, da pri Hondi, potem, ko model prispe v prodajne salone, nanj enostavno pozabijo, nikakor pa nismo pogosto priča drastičnim spremembam. Po eni strani te niso potrebne, po drugi strani pa je pri Hondi tako, da če nekaj ne gre v denar, na to precej hitro pozabijo. Se še spomnite modelov CTX1300, DN-01, morda Vultusa? Nekoč priljubljena CBF600 je v devetih letih dobila zgolj čistejši izpuh in nekaj novih barv, veliki Goldwing je v 15-ih letih dobil novo rit, boljši avdiosistem, navigacijo ter 'airbag', legendarni Varadero pa prav tako v 15-ih letih nekaj blagih kozmetičnih popravkov, šesto prestavo, ABS in vbrizg goriva. Torej, pri Hondi popravljajo le tisto, kar je zaradi različnih razlogov pač nujno potrebno. Vse ostalo je v skladu s pričakovanji in korektno že od samega začetka.

 

Tako velja tudi za Integro. Od kar je, kot tretji član družine NC (New Concept), v letu 2012 ugledal luč sveta, se je ta križanec med motociklom in skuterjem spreminjal le toliko, kot je bilo nujno potrebno in seveda bistveno. V letu 2014 je motor pridobil nekaj dodatne delovne prostornine ter novo nihajko, lani pa so mu za letošnjo sezono namenili nekaj lepotičenja, dodali popolno LED razsvetljavo in sistem proti zdrsu (HSTC), podaljšali prestavna razmerja ter na novo nastavili omejevalnik vrtljajev motorja.

 

O Hondi Integri smo v preteklosti zapisali veliko dobrega in tudi danes ni razlogov, da ne bi bilo tako. Integra ostaja zelo okreten, dinamičen, lep in zaupanja vreden motocikel. Pardon, skuter. Kakorkoli, z omenjenimi modifikacijami ni postal samo boljši, pač pa se je po mojem mnenju brez dileme povzpel tudi na prvo mesto med modeli iz serije NC. Zakaj? Zato, ker je Integra tista Honda, ki ji odlični DCT menjalnik med vsemi Hondami najbolj pristaja, zato ker se pelje kot motocikel, ter zato, ker v vožnji vedno streže z neko sproščujočo energijo.

Podobno kot pri ljudeh, je tudi pri Integri razumljivo, da v paketu prinaša tako dobre, kot tudi manj dobre družinske lastnosti. Med manj dobre, oziroma med tiste, ki bi jih, če bi o tem lahko odločal jaz, inženirji brez pregovarjanja morali spremeniti, sodi informacijski zaslon. Težava ni v tem, da ta že spada med tiste nekoliko zastarele, pač pa  v tem, da njegova skromnost zmoti harmonijo elegance in prestiža, ki ga Integra sicer izžareva. Morda bi se s tem celo sprijaznil, a glede na to, da je v hiši že na voljo boljša rešitev (Forza 300), z naslednjim 'up gradeo-m', upravičeno pričakujem več.

 

Bistvo zadnje osvežitve je poleg večje varnosti brez dvoma tudi več dinamike in prožnosti. Z večjim številom vrtljajev so vsi člani družine NC pridobili več sape in tudi zvoka, z daljšimi prestavnimi razmerji pa se je cona motornega ugodja pri višjih hitrostih, preselila nekaj nivojev višje. Hkrati se je še za nekaj decilitrov na sto kilometrov znižala poraba goriva. Ta je na testu v programu D znašala 3,9 litrov, skupno povprečje brez želje po varčevanju pa je bilo 4,3 litra.

 

V prid večje varnosti je z modelnim letom 2019 na pomoč priskočil sistem HSTC, ki ga poznamo kot enega izmed boljših. Pri Integri ga je mogoče povsem izklopiti in če sem povsem iskren je tako tudi prav. Integrin HSTC je namreč zelo strog, kot preveč zavzet mestni redar, ki kazni sicer piše upravičeno, vendar tudi tam, kjer zato ni prave potrebe. Med vožnjo z izklopljenim HSTC-jem v suhem vremenu namreč nisem zaznal pretirane volje po vrtenju zadnjega kolesa v prazno, zato je takrat, ko je HSTC vklopljen, vsako njegovo posredovanje presenečenje. Za povrh pri svojem početju vztraja vse dokler voznik plina ne zapre do konca. Povsem drugače je seveda takrat, ko je vozišče mokro in spolzko. Torej, v suhem 'izklop', v mokrem 'vklop', pa bo volk sit in glava cela. 

 

Na večer preden sem testno Integro vrnil, je ob kozarcu tekla razprava o tem, kaj pravzaprav Integra sploh je. Skuter? Motocikel? Ne vem, prej bi sicer rekel da je skuter, a kaj ko prav nič ne skriva svojih motociklističnih genov. Vem pa, da Integra združuje dobre lastnosti iz obeh svetov. Če moram, bom rekel, da je Integra zelo dober 'bussiness-class' skuter. Cena? Če primerjam s konkurenco, dobrih devet tisočakov, kolikor je potrebno odšteti za Integro, govori o tem, da pri Hondi sploh niso požrešni.

 

Osnovni podatki
Prodaja: AS Moto center, Trzin
Cena osnovnega modela: 9.490 €
Cena testnega modela: 9.490 €
Tehnični podatki
Motor: 745 cm³, dvovaljni, tekočinsko hlajen
Moč: 40,3kW(54,8 KM) pri 6.250 obr/min
Navor: 68 Nm pri 4.750 obr/min
Prenos moči: avtomatski dvosklopčni 6-stopenjski menjalnik, možno ročno prestavljanje, več voznih programov
Okvir: jekleni cevni,
Zavore: spredaj kolut ABS, zadaj kolut ABS
Vzmetenje: spredaj teleskopska vilica 41mm, zadaj prolink nihajka, enojni amortizer
Gume: spredaj 120/70 17, zadaj 160/60 17
Višina: 790 mm
Posoda za gorivo: 14,1
Teža: 238 (pripravljen za vožnjo)
Hvalimo in grajamo
motor, poraba, prožnost v ročnem načinu
okretnost, lahkotnost
pametni ključ
menjalnik
kombinacija motor-menjalnik
Premalo prostora za prtljago in drobnarije
Strog režim HSTC
Preskromen informacijski zaslon
Končna ocena
  • Honda Integra si brez dvoma zasluži svoje mesto v razredu premijskih skuterjev. Ne samo s ceno, tudi sicer predstavlja vstopni model, ki pa se z nekaj drobnimi odpustki (predvsem na račun prtljažnika) brez težav postavi ob bok svojima največjima rivaloma – BMW-ju in Yamahi.