Test: Kawasaki Versys 650 - Vsestranskost sistemsko!

1. 11. 2023
Deli

Osnovni gabariti so mi znani, čeprav na Kawasakijih ne sedim prepogosto. Versys – ime, ki v popačeni angleščini namiguje na večno, a nikoli izpolnjeno iskanje vsestranskega motocikla. Ima večjega brata. Rojen je bil leta 2007 in je eden najbolj priljubljenih potovalnih enduro motociklov na svetu. Skozi leta več izboljšav, izpeljank in seveda tudi nagrad. Med njimi tudi kakšna z naslovom »motocikel leta«!

Predstavljam vam Kawasaki Versys 650.

Moj, s katerim mi je namenjeno preživeti nekaj dni, ni zelen. Podobno razočaranje, kot da bi bili vesoljski obiskovalci sivi. Torej s kovinskim odsevom. A ko predsodke presežem, ugotovim, da je barva pravšnja. Umirjena, resnobna, primerna za starajoče se pleme evropskih motoristov. Izpeljanki GT so pridani še trije zajetni potovalni kovčki, dodatna svetila in še kup drugih bombončkov.

Marketinški materiali se pohvalijo, da je zunanja podoba iz leta 2022 podobna tisti iz Versysa 1000, kar naj bi bil napredek. Kaj pa vem. S smrčkom Versysa se ne strinjam povsem. Preveč futurističen, razčlenjen, z nepotrebnimi lomi karoserije. Je pa tudi res, da pripadam generaciji, ki je prepričana, da so »Transformerji« nekaj, kar ima opraviti s prenosom elektrike na daljavo. Snamem kovčke, kar je primerno enostavno opravilo, in si ga ogledam slečenega. Takrat se razkrije povsem drugačna podoba tekočega, skladnega in celo atraktivnega motocikla. Ki že na zunaj sporoča svoje bistvo in svoj glavni namen: urejeno cestišče in dolge poti.

Nanj sedem globoko in blizu krmilu. Domače, varno. Razmerja so, kot bi tam na Daljnem vzhodu dobili naročilo z mojimi telesnimi merami. Vse je na svojem mestu. Agregat se oglasi z globokim basom, ki nikoli, tudi ob najhujšem priganjanju ne pobegne v višine, nedostojne pravemu stroju. Hočem povedati – vijačiti dodatne izpušne sisteme na ta motocikel nima smisla. Dvovaljnik je eno tistih delavnih živinčet, ki služijo v najrazličnejših Kawasakijevih modelih.

Dvovaljnik vzporedno postavljenih valjev je odličen stroj. Srce motocikla v vseh pomenih besede. Predvsem ne kaže svoje ponižne zasnove, saj ne trese, ne pogrkuje, nima nobenih sivih con. Enostavno, odločno in radoživo vleče iz vseh prestavnih razmerij, iz različno gibkih zapestij in na različnih voznih podlagah. Pomaga, da sta tako odmična gred kot elektronika vbrizga goriva skoncentrirani na čim višji navor v spodnjem in srednjem območju vrtljajev. Resnično krasen, suveren izdelek japonskega motoroznanstva. Menjalnik – čeprav so ti Kawasakijevi strojni elementi cenjeni tako kot agregati – je še nekoliko trd, a brutalno natančen. Predvidevam, da bosta uporaba in lastništvo ročico zmehčali in bo tekla gladko ter hitro, kot govori legenda.

A bodi dovolj teorije. Sedem in odpeljem. Najprej znane poti. Dravska dolina, Pohorje, potem proti osrednji Sloveniji. Nobenih menijev, motornih map, nobenih elektronskih čudes; popolna ciklistika, potenten agregat, odlične zavore. Seveda tudi ABS in pa po novem sistem za nadzor zdrsa zadnjega kolesa! To pa je vse, kar kot motorist potrebujem in zahtevam od motocikla. In Versys vse to ima. Potujem brez stresa, s širokim krmilom križarim po pastoralni slovenski pokrajini, razvaja me udobno sedalo. Tovornjaški navor.

A se ne ustavim. Versys je skovanka iz pojmov »vsestranskost« ter »sistem« (čeprav je tovarniški naziv kar stari dobri KLE), in v naslednjih dneh gredo kovčki dol. Najprej stranski par in motocikel uporabljam za vsakodnevne poti. Odlično. Računalnik, knjige, manjši nakupi, mestno središče. Versys zastavljene mu naloge opravi z odliko. V mestni gneči ni robat, skozi zamaške se ni treba poganjati s sklopko, kar je redko in pohvalno. S kratkim izpuhom, vpadljivo nihajno roko in v jekleno sivi kombinaciji pritegne kar nekaj pogledov.

Potem pade pod križem še zadnji kovček. Najprej v vzvratno ogledalo »stisnem« promet na obvoznici, nato greva na odprto, zavito podeželsko cesto. Z najmanj dvajset kilometrov oddaljeno policijsko postajo. Tam gre do konca. Pomaga, da so pnevmatike po merah in profilu umerjene povsem cestno; pomaga, da sem sam, brez sopotnice. Pri ostrem zaviranju elementi podvozja nekoliko počepnejo, se zmehčajo, a popustijo ne. Predvidljivo, zrelo in odgovorno se pelje motocikel na robu. Na mojem robu, seveda. Zna biti, da je njegova skrajna mera še nekje dlje, izgubljena v odstotkih nagiba in sekundah pospeševanja.

Konkurenca znotraj potovalnih endurov srednjega razreda ni zanemarljiva. Ravno nasprotno: vsi veliki imajo v razredu, kjer je prometa in posledično dobička ogromno, svojega predstavnika. Zavedam se tudi, da je Versys globalno motorno kolo, ki mora zadovoljiti vse različne okuse, zahteve, zakonodaje in pa tudi klimatske raznolikosti, ki jih od motoristov zahteva ta naš planet. In s potrebno ponižnostjo si upam zatrditi, da je tale Kawasaki ne le opazen igralec v razredu, ampak je v tem, kar ponuja oziroma kako razume mobilnost na dveh kolesih, celo pionir.

Preberite še: Mate Rimac išče nove delavce, a takšnega odziva ni pričakoval

BONUS VIDEO: To so skrite slabosti (in prednosti) električnih avtomobilov!

Osnovni podatki
Cena osnovnega modela: 9.183 €
Cena testnega modela: 11.062 €
Tehnični podatki
Motor: 649 cm³, dvovaljni, vodno hlajen
Moč: 49 kW (67 KM) pri 8.500 vrt./min
Navor: 61 Nm pri 7.000 vrt./min
Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga
Okvir: jekleni cevni diamantni
Zavore: spredaj dvojni kolut (300 mm), zadaj kolut (250 mm), ABS, sistem proti zdrsu
Vzmetenje: nastavljive USD-vilice (41 mm), zadaj nastavljiv monoamortizer
Gume: spredaj 120/70 17R, zadaj 160/60 17R
Višina: 845 mm
Posoda za gorivo: 21 l
Teža: 219 kg (pripravljen za vožnjo)
Hvalimo in grajamo
Motor
Vsestranskost
Udobje
Poraba goriva
(Pre)malo zvoka
Manko »moderne« opreme (saj ne da bi jo res potreboval)