Enduro za vsepovsod

Po prihodu na sceno, ko se je pisalo leto 2012 je KTM svojo formulo o združevanju lahkotne vodljivosti 250-tke in moči 450-tke izpeljal prav z modelom 350 EXC-F. A med tistim takrat in tem danes je ogromna razlika. Lahko rečem, da so razmerje moči, navora in vodljivosti izpilili do konca. Zato je to enduro specialka, ki jo danes lahko priporočam vsakemu. Morda ne čistemu začetniku. Temu raje priporočam 250 kubični štiritaktni motor. Tako kot zelo izkušenemu vozniku, ki zna pritisniti na plin in obvlada tehniko vožnje do potankosti ter ima kondicijo, da tudi po celem dnevu vozi zbrano raje predlagam 450 kubični motor.

Vsem vmes pa rečem, to je to. Srednja pot me je navdušila. O kakovosti izdelave in komponent ne bi preveč razpredal, kajti tu KTM tu ne razočara in že desetletja postavlja standard v segmentu hard enduro specialk. Vse kar najdem na njem dela, je dovolj pametno in trdno narejeno, da ga tudi padci po tleh ne zlomijo, poškodujejo ali kako drugače povzročijo, da bi moral predčasno končat furo ali da bi obtičal nekje globoko v gozdu. Še najslabši del paketa so originalne gume Maxxis, ki v mokrem pokažejo, da so najšibkejši člen. Vzmetenje je dobro, soliden kompromis med tem kako deluje v počasnih in tehnično zahtevnih sekcijah ter pri visokih hitrostih.

Zadaj KTM še vedno stavi na sistem PDS, torej na neposredno vpetje blažilnika na nihajko. Sam pri tem sistemu pogrešam nekaj tiste mehkobe v prvem delu blaženja, nekaj finese, ki jo prinaša vpetje z 'vago' pri višjih hitrostih pa nimam nobene pripombe. A to so res malenkosti. Sem pa navdušen nad sistemom prsti zdrsu zadnjega kolesa. To je v enduru sedaj že nekaj let znana novost, ki prinaša veliko dobrega predvsem manj izkušenim voznikom. Sistem deluje tako, da motorju odvzame moč, ko oprijema ni dovolj in zadnje kolo zagrabi v podlago šele ko je to možno. Takrat se zelo občuti izdaten pospešek. Sicer pa je odličen pri plezanju v klanec po spolzkem kamenju ali blatu. Motocikel ohranja mirnost in predvsem bolj zanesljivo in z manj napora pripleza na vrh.

Preizkusil sem ha v praktično vseh okoljih kjer se vozi enduro, od hitrih makadamov do skalnih prehodov ali stezic kjer moraš biti izjemno natančen pri tem kako dodajaš plin in kam zapelješ kolesa, da priplezaš na vrh. KTM je dovolj lahkoten, da ga polkrožno obrneš s sklopko po zadnjem kolesu na čisto majhnem prostoru, ima pa dovolj navora, da pri nizkih vrtljajih vztrajno pleza po kamnitih kaskadah. Sam položaj za krmilo pa prinaša veliko svobode v gibanju in sproščeno vožnjo.

Zelo dobro so zadeli širino motocikla med nogami. Ker je ozek, brez delov, ki bi ti noge sililo v nenaravni položaj je vožnja stoje ali sede nezahtevna in se lahko osredotočiš na pravilno tehniko in motocikel dobro oprimeš z nogami. Tudi enduro raziskovalna tura, ki traja več ur voznika ne utrudi saj je lahkoten v rokah in ni prebrutalen, da bi od voznika ves čas zahteval 100% predanost in fizično angažiranost. Tudi počivanje med vožnjo je pomemben del endura in tu ima ta KTM veliko prednost. Ob tem moram omeniti zelo ugodno porabo goriva. V treh urah vožnje sem porabil ¾ goriva v 9,5 litrski posodi z agorvo.

In še manjša provokacija. Preizkusil sem ga tudi na nekoliko bolj ekstremnem terenu kjer sicer pokažejo svoje prednosti 300 kubični dvotaktniki: Lahko vam zaupam, da se z navorom in lahkotnostjo marsikje zelo dobro kosa s specialkami za plezanje. Morda po občutku ni tako hiter a zaradi dobrega oprijema zadnjega kolesa pride zelo daleč. To je le še en dokaz več kako vsestranski je KTM 350 EXC-F. Edini minus je cena, ta sega preko meje 10 tisočakov in edina stvar, ki tolaži je, da hard enduro motocikli KTM zelo dobro ohranjajo ceno in so narejeni dobro ter se ne kvarijo ob rednem vzdrževanju.