Test: MV Agusta Turismo Veloce (2017)

Da te druženje z MV Agusto nekoliko prevzame, ni skrivnost. Gre pač za italijanski dvokolesni Maseratti, Ferrari ali Lamborghini, karkoli pač hočete. Čari trivaljne lepotice, kaj lepotice, dive, so prevzeli tudi mene. Veste, v zgodbi te italijanske manufakture ni veliko romantike. Življenska zgodba polna vzponov in padcev, tudi, recimo temu, kome, pač ni romantična. Je pa v tej zgodbi veliko strasti. Strasti, ki je znamko popeljala do 75 osvojenih prvenstev ter skoraj 300 zmag na velikih nagradah.

O strasteh motociklizma

Romantika je tu sicer povsem odveč, šteje strast. MV Agusta Turismo Veloce je 'Playboyev' odsev ženskega spola v ogledalu. Pravi 'Playboy' v resnici nima časa za romantiko. Da osvaja, mora biti odločen, hiter, precizen, čvrst, tam kjer je treba, ter tudi domiseln. Ne škodi, če je videti dobro, zaželena je vsestranskost, predvsem pa je lahko na voljo le izbrankam. Vse to je Turismo Veloce. Zato se po tednu dni preživetih s tako damo človek počuti odlično, skoraj 'playboyevsko'. In ne, nisem narcisoiden kreten. Če ne verjamete, poskusite. Če ste pravi ljubitelj bencinskih hlapov, bo prevzela tudi vas.

Daleč od tega, da bi Turismo Veloce predstavljala vrhunec zmogljivosti v svojem razredu. A podobno je tudi na štirih kolesih. Marsikaterega Maserattija ali Ferrarija, po domače povedano 'speče' vsak serijski M, RS ali AMG. Vendar nikoli na področju občutkov in užitkov.

Prava dama: uglajena in po potrebi divja

Kot se za divo spodobi, se zna tudi Turismo Veloce lepo obnašati. Vedno navduši s svojo pojavo, teče kultivirano in voljno, skrivoma draži in je divja, ko je to potrebno. Ima pa, dokler iz nje ne izganjate hudiča, nekoliko prenežen glas. Zvočna kulisa bi ob tako vrhunsko športnem značaju morala biti izrazitejša že od samega začetka. A se sčasoma navadite, da je Tursimo Veloce tiha dama, njen glas je lep, kriči pa samo takrat, ko je ročica za plin privita proti koncu.

Morda se to sliši nekoliko predrzno, vendar je Turismo Veloce med vsemi najbolj nekonvencionalna MV Agusta. Medtem, ko je znamka vedno izdelovala izrazito športne motocikle, so bili športni potovalniki nekaj nepredstavljivega. Zato je bil izziv za konstruktorje velik. Izdelati izrazito hiter športni potovalnik, ki v ničemer ne bo zaostajal za ostalimi modeli, je zahtevalo izreden vložek znanja, izkušenj in domiselnosti. Kar se tiče voznih lastnosti, lahko mirno zapišem, da je že z osnovnim paketom opreme Turismo Veloce eden najbolje uravnoteženih, najbolje vodljivih in najbolj stabilnih motociklov na tržišču. V ovinek zareže natančno kot skalpel, z vsaj tolikšno mero preciznosti pa tudi zavira.

Evolucija za nov značaj in daljši servisni interval

Malce prej sem zapisal, da Turismo Veloce na področju zmogljivosti ne stoji na najvišji stopnički v svojem razredu, vendar je potrebno vedeti, da so se pri MV Agusti tako odločili sami. Osemstokubični trivaljni motor je v različici, ki so jo razvili posebej za ta model, v primerjavi z ostalimi iz te hiše precej drugačen. Prioriteta ni izjemna moč, pač pa optimalna porazdelitev na cesti uporabne moči. Navor se je v primerjavi z ostalimi, bolj navitimi različicami, povečal za dobrih 20 odstotkov, ob tem pa se motor vrti za kar 2.100 vrtljajev počasneje. Ne gre samo za elektroniko, izdatno so obdelali odmične gredi, bate, sesalni in izpušni sistem, zato morate tisti, ki ste imeli možnost v preteklosti voziti te motocikle, vedeti, da je Turismo Veloce na cesti stokrat bolj uglajena in uporabna. Vsa ta evolucija, ki je je bil deležen trivaljnik, je ugodno vplivala tudi na tovarniško predpisan servisni interval, ki je zdaj več kot dvakrat daljši (prej 6.000 km, zdaj 15.000 km).

 Ko smo ravno pri motorju, je prav, da poleg novosti s področja mehanike, rečemo kakšno tudi s področja elektronike. Tukaj Turismo Veloce blesti. Menjalnik je po novem serijsko opremljen tudi z elektronskim 'up&down' sistemom. Beseda seveda teče o 'quickshifterju', ki se je na testu izkazal kot eden boljših, kar sem jih imel možnost preizkusiti. Resnici na ljubo me je zmotil samo precej dolg hod prestavne ročice, ki pa bi bil verjetno, če bi imel ves čas obute izdatno zaščitene motoristične čevlje, moteč nekoliko manj.

Motorna elektronika omogoča kombinacije najbolj obširnih nastavitev delovanja motorja. Voznik si lahko v treh stopnjah nastavi odzivnost ročice za plin, na voljo pa so trije osnovni programi motorja. V 'mapi' Sport je na voljo vseh 110 'konjev', v Turismo samo še 90 'konjev', najbolj radikalno pa na moč motorja vpliva izbira programa Rain, kjer se na zadnje kolo sprošča moč 80-ih 'konjev'. Obstaja še četrta mapa, kjer si voznik sam nastavi parametre, kot so krivulja moči in navora, nastavitev zmogljivosti motorja, nastavitev vklopa omejevalnika vrtljajev, zaviranje z motorjem, odzivnost motorja in seveda sistem proti zdrsavanju zadnjega kolesa (8 stopenj). Osebno mi je tolikšno število stopenj nadzora nad zdrsom všeč, konkretno pa mi je v tem primeru jasno, da bi pri vožnji v prvih dveh stopnjah zadnjo gumo hitro vzel hudič, saj zadek oddrsava tako prijetno, da od tega postaneš odvisen.

Bleščeča tudi pod oklepom

Če nadaljujemo s sodobnostjo, potem je prav, da omenim, da ima Turismo Veloce že serijsko vgrajeno precej bogato opremo, med novosti pa spadajo LED žarometi, najnovejši Boschev ABS, Bluetooth vmesnik, ki omogoča povezljivost z devetimi različnimi napravami, 2 USB priključka in dve vtičnici za napajanje električnih naprav, ki bi vas utegnile spremljati na potovanju, ter avtomatski preklop med zasenčeno in dolgo lučjo. Povsem nov je tudi barvni TFT zaslon, ki je v prvi vrsti lep na pogled in kar se tiče osnovnih informacij tudi zelo pregleden. Dostop do menijev je relativno hiter in preprost, vendar med vožnjo zahteva za odtenek preveč voznikove pozornosti, da bi si zaslužil oceno odlično. Kljub lepi grafiki zaslona pa sem pogrešal podatek o temperaturi zraka, vendar se pri MV Agusti na to očitno požvižgajo, saj vendarle nihče ni tako nor, da bo tako čudovit motocikel zagnal v sneg in brozgo.

Testna Turismo Veloce se je bohotila z osnovno opremo, na voljo pa je še model Lusso, ki se ponaša z delno aktivnim vzmetenjem, bočnimi kovčki, ogrevanimi ročicami, centralnim stojalom in vgrajenim GPS senzorjem (doplačilo 2.800 EUR). Ta je sposoben zbirati podatke o poti, opozarjati na ovire in voznika pripraviti do varčevanja z gorivom. Mimogrede, na testu smo v povprečju zabeležili porabo 6 litrov na sto kilometrov, brez težav pa je potovalni računalnik ob umirjeni vožnji pokazal tudi za liter manjšo porabo.

Še eno področje, za katerega se zdi, da ga imajo pri MV Agusti popolnoma pod nadzorom, je ergonomija. Na Turismo Veloce je počutje enostavno vrhunsko. Vsi sklepi na vseh okončinah so upognjeni pod ravno pravšnjim kotom, širina med nogami je ravno pravšnja, ogledala so na pravem mestu, sedež ni samo lep, pač pa je tudi udoben in dovolj trd, nastavitev vetrne zaščite je sicer skromna, vendar izredno enostavna tudi med vožnjo, na voljo pa sta dva majhna, pogojno uporabna predalčka.

O denarju ...

Da je Turismo Veloce diva med motocikli, je jasno, zato se ne gre pretirano ukvarjati s ceno. Vendar vseeno, le malenkost manj kot sedemnajst tisočakov zanjo zahtevajo pri podjetju Avto center Šubelj d.o.o., ki je z letošnjim letom postalo pooblaščeni prodajalec za MV Agusto v Sloveniji. Sodeč po testni Turismo Veloce tam vedo, kaj počnejo, zato vam bodo za ta denar izročili vzorno pripravljen in nastavljen motocikel, ki bo gotovo tudi čez deset in več let privabljal poglede občudovanja in zavisti.

MV Agusta Turismo Veloce je motocikel, ki prebuja čustva. Po začetnem spogledovanju se boste z njo hitro ujeli in se prepustili strastem med počasno vožnjo ob jezeru, na zavitih serpentinah ali hitrih avtocestah. In prav nič ne bo narobe, če bo samo okras v vaši garaži.

Matjaž Tomažič
foto: Saša Kapetanovič