Test: Suzuki Burgman 400 (2018)

Če sodite med tiste, ki prisegajo na udobje, praktičnost in žlico prestiža, potem gotovo poznate Suzuki Burgman. Leto 2018 je za Suzuki Burgman tudi jubilejno, mineva namreč dve desetletji od kar je na ceste zapeljala prva generacija, takrat z 250 in 400-kubičnim motorjem. Zelo kmalu potem je vlogo Burgmana s potovalnimi ambicijami prevzel večji, dvovaljni Burgman 650, model s 400-kubičnim motorjem, pa je tako postal srednje kategornik.

Od takrat se je seveda veliko spremenilo, še posebej pa to velja za področje voznih lastnosti in jasno, tudi zmogljivosti.

Prav zato je bil aktualni Burgman 400 deležen bogate mere sprememb in izboljšav, ki bi morale zadoščati za ohranitev vodilnega položaja na področju prodaje. Navkljub temu, da se konkurenca počasi oddaljuje od povsem klasične skuterske zasnove, pa pri Suzukiju vztrajajo pri dolgi in nizki silhueti, ki je za ta model značilna od njegovega rojstva. To pomeni, da je tudi zadnja generacija modela Burgman udobna in prostorna, hkrati pa primerna za voznike in voznice vseh starostnih skupin in telesnih specifikacij.

Osvežitev v znamenju izboljšanja voznih lastnosti in praktičnosti

Novosti, ki jih prinaša modelno leto 2018 zajemajo spremenjen okvir, zaradi katerega je skuter ožji in kot celota nasploh nekoliko bolj kompakten od predhodnika. Položaj voznika za krmilom ostaja vzravnan, sedež pa je bolj na debelo oblazinjen. Nov je tudi vetrobran, v nove, nekoliko bolj izrazite oblikovne linije pa je integrirana tudi LED razsvetljava.

Nasploh sem v tednu dni, kolikor je trajalo moje druženje z Burgmanom, dobil občutek, da je bila rdeča nit tokratne osvežitve, predvsem praktičnost. Z izjemo vzvratnih ogledal, ki so nameščena nekoliko preblizu voznikovi glavi, je vse na svojem mestu. Na bencinski črpalki se tako s čelado ne boste zaletavali v vetrobran in ne boste si zlomili hrbta, če boste želeli gorivo natočiti sede. Enako velja tudi za prtljažni prostor. Ta ni največji v razredu, je pa s svojo obliko in tudi dostopnostjo, eden najboljših.

Zmogljivosti - povsem v skladu s pričakovanji v razredu, poraba goriva prijazna denarnici

Živahnost v tem prostorninskem razredu praviloma ni tema pogovorov, saj je moči za hitro pospeševanje in tudi relativno visoke potovalne hitrosti povsem dovolj. Motorna elektronika in prenos moči sta naravnana v prid delovanju v nizkem območju motornih vrtljajev, posledično pa je lahko nizka tudi poraba goriva. Na testu, se je ta ustalila pri štiri in pol litrih na sto kilometrov, kar je povsem spodoben rezultat. A kot pri konkurenci je tudi pri Burgmanu tako, da se je pri hitrosti nad sto kilometrov na uro, marsikdaj bolje odločiti za zaviranje, kot pa prehitevanje. Na področju zaviranja je Burgman dober. Trojni kolutni zavori na pomoč priskoči ABS, s prerazporeditvijo teže, pa je v primerjavi s prejšnjimi modeli, večji del odgovornosti zaupan prednji zavori, kar skupaj z za palec večjimi kolesi, seveda prispeva k dobremu končnemu vtisu.

Moderen v oblikovnih detajlih, na področju igračk bližje klasiki

Navkljub vsem izboljšavam, pa bodo morali pri Suzukiju razmisliti tudi o tem, da bodo Burgmana kupcem približali tudi na področjih, ki jih je konkurenca že osvojila. V mislih imam predvsem sodobnejši sistem zaklepanja ter bonbončke, kot so bogatejši potovalni računalnik, povezljivost s pametnim telefonom, USB vtičnica (standardni 12V priključek je serijski) in podobne novotarije, ki jih v resnici ne potrebujemo. Za tiste, ki se tega dejstva v resnici zavedajo, pa bo Burgman 400 še naprej odličen vsakdanji sopotnik.