Test: Suzuki GSX-S 750 (2017)

Ob tako drzni in daljnovidni napovedi je mogoče sklepati, da so pri Suzukiju zelo samozavestni in prepričani, da bi moral biti njihov tričetrt-litrski naked dovolj prepričljiv in vroč še nekaj časa. A v tej kategoriji motociklov, kjer je tekmovalnost med posameznimi proizvajalci izredna, se je z letošnjo sezono pojavilo precej nove, tudi japonske, konkurence. Zato smo s še precej svežimi vtisi s testiranja Yamahe MT-09 in Kawasakija Z900 v Španiji preverili, kolikšno mero potenciala v sebi skriva ta novinec.

Kaj je novega?

V bistvu ni dvoma, da je GSX-S 750 naslednik uspešnega GSR-ja. Pri Suzukiju so, da bi bili za kupce bolj prepričljivi, premetali črke v imenu tega modela, ter precej pozornosti namenili sodobnejšemu, hišnemu oblikovalskem slogu. Vendar je novi GSX-S 750 veliko več, kot le stilsko prenovljen metuzalem. Je že res, da osnovni motorni sklop nosi letnico 2005, in je tudi res, da sam okvir ni bil deležen radikalnih sprememb. So pa tiste, ki so jih pridni japonski inženirji pripravili, konkretne in učinkovite, predvsem pa zelo opazne.

S spremembami oziroma izboljšavami kot rečeno torej niso skoparili. Spremenjena geometrija okvirja in daljša zadnja nihajka sta medosno razdaljo povečali za pet milimetrov. Zmogljivejša je tudi prednja zavora, posebej za ta model jo je pripravil in uglasil Nissin. ABS je seveda serijski, prav tako pa tudi sistem proti zdrsu pogonskega kolesa. Kako vse skupaj deluje, bom povedal nekoliko kasneje. Povsem nov, sicer pa podedovan od večjega litrskega modela, je tudi digitalni osrednji zaslon, skrit za na videz skorajda identično prednjo masko in žaromet.

GSX-S je v primerjavi s predhodnikom tudi občutno lažji. Razlog za to gre pripisati predvsem povsem novemu izpušnemu sistemu in prilagoditvam na področju vbrizga goriva. Sicer to ni povsem logično, vendar je, kljub po teži bistveno manj zajetnem katalizatorju, nov motor bistveno čistejši. In seveda tudi močnejši. Prirastek moči je ravno pravšnji, da GSX-S 750 v razredu srednjekategornikov lovi rep konkurenčne ponudbe, vendar ne pozabimo, da ima nezanemarljivo manjšo delovno prostornino.

Motor, šasija, zavore

Ob dejstvu, so v podnaslovu omenjene komponente bistvo slečenih motociklov, sem se v dobrem tednu, kolikor je trajal tokratni test, dodobra prepričal, da Suzuki v tem razredu motociklov ohranja zaupanja vreden položaj, ima pa tudi nekaj rezerve.

Tisti, ki poznamo prejšnje generacije Suzukijevih tri-četrt litrskih štirivaljnikov, vemo, da gre za motorje s skorajda dvojnim značajem. Če si bil z njimi nežen, so bili zelo uglajeni in prijazni, če si ročico plina zavil odločneje, pa so v hipu postali bolj divji in poskočni. Štirivaljnik v svoji najnovejši izdaji ohranja svoj značaj. Zares poskočen postane pri dobrih 6.000 vrtljajih, do takrat pa je na kožo pisan začetnikom. Tem bo zelo prav prišel tudi sistem za samodejno reguliranje obratov motorja pri počasni vožnji. Brez skrbi, če sodite med tiste, ki prisegate na uporabo sklopke, vmešavanje tega sistema nekje iz ozadja sploh ne boste opazili.

Bolj vas bi utegnilo motiti ščemenje v telesu, ki ga povzroča frekvenca motorja pri približno 7.000 vrtljajih, še za odtenek bolj pa izredno dolg mrtvi gib ročice za dodajanje plina. Čeprav se s tem morda kdo ne bo strinjal, trdim, da je omenjena dvoznačajnost motorja za ta Suzuki dobra. Po zaslugi te lastnosti, je ta motor sposoben zadovoljiti okuse in potrebe precej širokega nabora potencialnih kupcev. Tistim, ki so šele na začetku motoristične kariere, bo zadostoval za dan preživet na priljubljenem cestnem odseku ali morda celo na stezi, tistim, ki se imamo za bolj izkušene, pa bo zadostoval za nizanje veselih in zabavnih kilometrov na cesti.

Ne gre namreč drugače, da bi bil motocikel s 115 'konji' in le dobrimi dvesto kilogrami v vožnji kaj drugačen, kot izjemno zabaven. Priznam, malce ga dajejo dimenzije in prostornost, vendar GSX-S ni neudoben. Po prvem vtisu se mi je zdelo, da bo vožnja utrujajoča, saj je telo nagnjeno precej naprej, vendar sem se motil. Precej sem se z njim prevozil tudi po mestu, prav tam pa se hitro pokaže, če motocikel utruja ali ne. Verjetno sodim med tiste manj občutljive, a meni se je zdel GSX-S na tem področju povsem sprejemljiv motocikel. Priznam, da sem na račun dobre stabilnosti in natančnosti v ovinkih pripravljen spregledati marsikatero pomanjkljivost, zato kar se tiče vožnje, o tem Suzukiju ne najdem slabih besed.

Za razliko od nekaterih drugih japonskih slečencev, vam bo ta prirastel srcu šele takrat, ko boste krmilo močneje približali k asfaltu. V takih trenutkih postane zgoraj omenjen mrtvi hod ročice za plin bolj moteč, marsikdo pa bi si želel tudi možnost izdatnejšega nastavljanja prednjega vzmetenja. Brez skrbi, Suzuki bo, kot po navadi, z nadgradnjami poskrbel tudi za to. Kakorkoli, na kožo so mu pisani cestni odseki, kot je prelaz Marija Reka, preko katerega sem testni motocikel v sredinem dopoldnevu vračal v Celje. Enostavno se vam v ovinku zdi, da je vsak ovinek za ta motocikel prekratek. In to je bistvo slečenega motocikla.

Če sodite med tiste, ki se pogosto presedate iz motocikla na motocikel, imate problem. Zavore na GSX-S-u so namreč odlične. Močne in z natančnim doziranjem zavorne moči. ABS je sicer serijsko prisoten, vendar v vsem času nisem niti enkrat samkrat zaznal njegovega vmešavanja. Vsekakor je zavorni sistem eden izmed najbolj prepričljivih komponent tega motocikla, zato jih boste pri marsikaterem drugem motociklu gotovo zelo pogrešali.

 Štiristopenjski 'Traction control', za na Nordkap pa najbrž ni

Korektno je izpostaviti še eno tehnikalijo, ki na GSX-S 750 svoje delo opravlja odlično. To je sistem proti zdrsu, ki ima v osnovi tri stopnje delovanja. Izbira želene nastavitve je enostavna, hitra, mogoča tudi med vožnjo s preprostim nizom ukazov. Šele v najbolj intenzivni stopnji elektronika bolj moteče poseže v vrtenje motorja, najbolj všeč pa bo marsikomu gotovo četrta stopnja – 'OFF'.

Menim, da bi si moral vsakdo bolj kot po svojih vozniških pričakovanjih in sposobnostih svoj motocikel izbirati v skladu s svojim življenskim slogom. Le kaj vam bo super manekenka, če ste na primer vrtnar ali drvar. V vašem rastlinjaku oziroma gozdu se pač ne bo počutila dobro. Da ne bo pomote, izberite si lepotico, vendar ne manekenke, z njimi je križ. Enako velja za slečen motocikel. Pozabite na potovanja ali nakupovalno popoldne v Trstu. GSX-S 750 tukaj ne izstopa. Na njem je premalo prostora, preveč trdega vzmetenja, premalo vidnega polja v ogledalih, premalo zaščite pred vetrom in predvsem preveč pobalinstva. Vse to pa je v okviru nekoliko drugačnih pričakovanj recept za odličen motocikel.

Zaključek

Morda Suzuki res ni pričakoval, da bodo ravno v tej kategoriji motociklov, praktično vsi pomembni proizvajalci, pripravili tako prepričljive novosti. In res je, GSX-S 750 je zapeljal na naporno potovanje. Vseeno pa je mera dobrot v tem cenovnem segmentu ravno pravšnja, da je nanj vredno resno računati. GSX-S 750 je odličen 'taužentkincler': ne zmore vsega, vse kar zna in zmore pa opravlja dobro. V tednu testnih dni je dokazal, da je lahko odličen vsakodnevni sopotnik, čez vikend, pa z nekaj prilagajanja z moje strani, tudi odličen 'kompanjon' za čudovit dan preživet na cesti. Dober motocikel, Suzuki.

Matjaž Tomažič