Test: SYM MAXSYM 400i ABS

Sym v svetu maksi skuterjev že dolgo ni več novinec. V preteklem desetletju si je zasluženo ustvaril renome solidnega proizvajalca skuterjev ter tudi na evropskem in nam bolj domačem južnoevropskem trgu vzpostavil dobro servisno mrežo, posledično pa njegov tržni delež ni zanemarljiv niti v državah, ki so skuterjem izredno močno naklonjene, kot so Italija, Francija in Španija. A vse to velja predvsem za skuterje z delovnimi prostorninami od 50 do 250 kubičnih centimetrov. Na poligonu, kjer se pomerjajo večji in zmogljivejši skuterji, se je pojavil šele pred dobrima dvema letoma, za nas pa je bil tokratni test prvi pravi stik z maksi skuterjem, ki ni izdelek katerega izmed bolj prestižnih proizvajalcev.

Za Maxsyma s 400-kubičnim motorjem (v enak okvir vgrajujejo tudi močnejši 600-kubični motor) pri nas trgovci zahtevajo slabih šest tisočakov, kar je za približno tisoč evrov manj, kot stane podobna konkurenca. A ker tudi to ni malo denarja, mu nikakor ne gre kar tako prizanašati, zato je moral Maxsym na testu prepričati tudi drugače.

In je. Predvsem z vidika pogonske tehnike in voznih lastnosti. Z močjo motorja 33 'konjev' je povsem enakovreden japonski in italijanski premijski konkurenci. Ne le na papirju, ampak tudi na cesti. Brez večjih težav doseže 150 km/h, pospešuje odločno in ob precejšnjem priganjanju porabi dobre štiri litre goriva na 100 kilometrov. Med neposrednimi tekmeci se skoraj nobeden ne izkaže bistveno bolje.

Tudi v vožnji se Maxsym odreže odlično. Za to je zaslužno predvsem dejstvo, da v skoraj enak paket okvirja, vzmetenja in zavor vgrajujejo tudi močnejši motor. Celoten paket ima torej v kombinaciji s 400-kubičnim motorjem veliko rezerve, a kljub temu več kot prepriča. Ciklistika, stabilnost in lahkotnost tega skuterja prepričajo tako pri ostrem mestnem manevriranju kot pri večjih hitrostih. Skuter se mirno in enakomerno spusti tudi v globlje nagibe in tudi pri velikih hitrostih ni potresavanja, kakršnega smo vajeni pri podobno zasnovanih skuterjih. Še najmanj prepričljiv je zavorni sistem. Saj ne, da ne bi bil dovolj zmogljiv, kritika gre na račun ABS-a, ki v prijemanje zavornih oblog poseže pregrobo, a njegovo bistvo je v tem, da skuter v kritičnih situacijah ostane na kolesih, kar mu seveda uspeva.

Ergonomsko so oblikovalci ta skuter skrojili po željah evropskega kupca. Krmilo in stikala lepo sedejo v roke, noge so na stopnicah dovolj nizko, da tudi po daljših vožnjah ne trpijo kolena, ročice zavor imajo možnost nastavitve odmika od ročic krmila, vetrna zaščita pa že v najnižjem položaju vetrobrana piš vetra uspešno preusmeri nad voznika. Edina pomanjkljivost je nastavljiv naslon za voznika, ki bi se za zadovoljstvo največjih moral pomakniti še za kakšen prst ali dva bolj nazaj.

Tudi z vidika uporabnosti spada Maxsym med boljše. Ima tri uporabne predale pred voznikom, priročno skladišče za drobnarije pod pokrovom posode za gorivo, dovolj prostora pod sedežem, 12-voltno vtičnico z USB-priklopom, parkirno zavoro, varnostno stikalo za preprečitev zagona motorja pod sedežem ter stransko in centralno stojalo. Oblika prostora pod sedežem (odklepa se s tipko na krmilu) je precej kvadratna, s pravilnim postopkom pa je vanj mogoče pospraviti dve čeladi. Vseeno pa menimo, da je v praksi priročnejša manj globoka in bolj pravokotna oblika prostora pod sedežem, a to je odvisno od presoje in potreb posameznika.

In če je ta skuter res tako dober, kje so potem proizvajalec in trgovci našli v začetku omenjeno razliko v ceni? Odgovor je klasično preprost: v (ne)motečih detajlih. Materiali so sicer dobri in vsaj na videz in otip povsem primerljivi s konkurenco. Tudi pri izdelavi ni vidnih velikih pomanjkljivosti in armaturna plošča je z belo-rdečo-modro osvetlitvijo zelo atraktivna in všečna. A kaj, ko so indikatorji smernikov ob dnevni svetlobi slabo vidni, zvočni indikator pa zelo tih. Neposrečeno so v tovarni izbrali tudi podatke, ki jih prikazuje osrednji prikazovalnik.

Namesto podatka o datumu, preračunu prevožene poti v milje in napetosti akumulatorja bi po našem mnenju bolj prav prišle informacije o temperaturi zraka, porabi goriva in temperaturi hladilne tekočine. In če so znali tajvanski inženirji vgraditi domiseln patent za odpiranje in zlaganje tačk za sopotnico, zakaj potem niso nekaj časa posvetili stranskemu stojalu, ki zaradi svoje postavitve rado podrsa po asfaltu. In tisti plastični pokrov izpušnega lonca se prav nič ne sklada z lepim, sodobnim in prestižnim videzom celotnega skuterja. A vse to so pravzaprav kaprice in te ob vsakodnevni uporabi človeku, ki zna ceniti tiste lastnosti, ki resnično štejejo, ne grenijo življenja.

Poleg razlike v ceni, ki preračunano pomeni stroške vzdrževanja in osnovne registracije za nekaj let, obstaja za nakup Symovega maksija še veliko drugih argumentov. Le s predsodki je treba pomesti.

Besedilo: Matjaž Tomažič