Vzporedni test: Can-Am Ryker, Yamaha Niken, Quadro Qooder - Motor, skuter in vesoljec

Tako nenavadnih vozil na testu naenkrat še nismo imeli. Ker so vsak povsem svoja zgodba, seveda primerjalni test odpade, zato je to vzporedni test, kjer vam želimo podati našo izkušnjo s temi ZF-vozili, ki bi z lahkoto odigrala kakšno vlogo v sagi o Vojni zvezd.

Najprej se bomo dotaknili naslova. Motocikel je Yamaha Niken. Čeprav ima skupaj tri kolesa, je vozen z izpitom kategorije A in prav je tako, ker se pelje kot motocikel in ga tudi zaradi zmogljivosti nikakor ne smemo podcenjevati ali celo pomisliti na to, da ga lahko zaradi izboljšane stabilnosti (dvakrat boljšega oprijema spredaj) vozi vsak. Niken se nagiba kot motocikel, vozi kot motocikel, zablesti pa v slabih voznih razmerah.

Skuter v vsem svojem pomenu je Quadro, ki ima v tej različici celo štiri kolesa. Samodejni menjalnik in preprosta uporaba: plin, zavora, nobene sklopke. Na voljo so tudi izvedbe z le enim pogonskim kolesom. Ker je vozen z izpitom za avto, je lahko kompromis, če iščete mobilnost, ki ponuja nekaj moto užitka in nagibanja, obenem pa ne zahteva znanja ali izpita za vožnjo z motociklom. Tretji, torej Can-Am Ryker, je povsem svoja mobilna vrsta, ki si je genetsko še najbližje z motornimi sankami. Če morda ne veste, Can-Am je del skupine kanadskega proizvajalca BRP, ki slovi po motornih saneh, vodnih skuterjih in štirikolesnikih ter SSV-vozilih, če naštejemo le del programa. Ryker se ne nagiba v ovinkih, spredaj ima par koles, ki sta v bistvu enaki kot pri manjših mestnih avtomobilih, zadaj pa je kolo večje in širše, saj se moč prek jermena kot na ameriških kruzerjih prenaša na zadnje kolo. Menjalnik je samodejni z izbiranjem prestav s pritiskanjem gumbov + in – kot pri športnih avtomobilih. Vozen je z izpitom za avto ob obvezni uporabi zaščitne čelade.

Vsi trije so zanimivi, ker prinašajo nekaj novega na trg mobilnosti in v resnici lahko ponudijo tudi avtomobilistom in vsem, ki bi radi zaužili veter v laseh, občutke, ki so privilegij motoristov. Izjema je seveda Yamaha Niken, ker je motocikel in zahteva izkušenega voznika. Ampak s svojo pojavo naravnost osupne, kamorkoli se pripelješ. Nam se zdi zanimiva njena smer, v katero gre lahko razvoj motociklov v smislu povečane varnosti in stabilnosti v vseh pogojih vožnje, ne glede na vreme ali podlago pod kolesi. Quadro in Can-Am sta zanimiva tudi za vse ljudi, ki so na primer gibalno omejeni in lahko ponudijo odlično alternativo, ko govorimo o uživanju za krmilom z veliko mero varnosti.

Na našem testu smo se zapeljali skozi mesto, gnečo in nato po avtocesti do ovinkov in hribovskega prelaza. Yamaha in Quadro se v mestni gneči znajdeta bolje, ker sta seveda ožja in krajša. Na avtocesti pri nobenem nismo zaznali kakšnih pomanjkljivosti, so pa omejitve v moči motorja pri Quadru, saj svojo mejo doseže pri 130 km/h. Yamaha in Can-Am sta, ko govorimo o pospeških in končni hitrosti, v svojem razredu daleč spredaj. Na ovinkih pa postane zanimivo. Yamaha šele tu zares pride v svoje naravno okolje in vožnja s tako mero zanesljivosti, mirnosti in stabilnosti skozi ovinek je zelo enkratno doživetje. Tudi motor je dovolj močan, da je vožnja adrenalinska. Prav nič kaj dosti manj adrenalinsko ni za krmilom Rykerja. Ta blesti predvsem pri pospeševanju in zaviranju, saj ima fantastičen oprijem širokih gum. Omejitve so le v ovinkih. V primerjavi z Yamaho je sicer počasnejši, a še vedno brutalno hiter in kot gokart drži smer v ovinku. Ob pretiravanju pa vse skupaj umirja in stabilizira elektronika z zelo dobro delujočim sistemom ESP. Quadro se je na ovinkih najbolj mučil, ko smo iskali njegove meje. Za mirno, turistično vožnjo kot, na primer vozijo vozniki Harley Davidsonov ali Hondinih Goldwingov, je zelo dober. Torej ponuja nekaj pristnega užitka. Toda v trenutku, ko si želiš adrenalinske vožnje, prideš do meje v nagibu in omejitev ne ravno športnega enovaljnika. To je treba vzeti v zakup in pod čelado je vedno nasmeh. Je tudi odlično prevozno sredstvo za v službo in domov v vsakršnem vremenu, saj ima zelo dobro vetrno zaščito.

Za konec le še komentar: So drugačni, so zelo nenavadni in definitivno vsak izmed teh treh čudes na kolesih lahko najde svojega lastnika, ki ga bo vsakič, ko bo sedel nanj, razveseljeval – vsak po svoje. Kaj bo prinesla prihodnost, bo pa še zelo zanimivo, morda dobimo že kmalu še kaj bolj odbitega.

Besedilo: Peter Kavčič · Foto:

Infoboxes

Iz oči v oči: Matjaž Tomažič

V tem primerjalnem testu so se znašla tri med seboj precej različna vozila. Različna ne samo v smislu zmogljivosti in voznih lastnosti, ampak tudi z vidika konstrukcijskih rešitev. Še pred nekaj leti bi mirno zapisal, da so vsi kandidati vsaj nenavadni, če ne že nekoliko bizarni. A dejstvo je, da smo se v preteklih letih navadili tako velikih Can-Am kot tudi različnih variacij tri- in štirikolesnih skuterjev, ki so vozni s kategorijo B. Popolnoma prav se mi zdi, da lahko skuterje, kot so Quadro in podobni, vozijo tudi avtomobilisti. Njihovo preprostost uporabe dopolnjujejo dobre zavore in v mejah razuma tudi zanesljive stabilnostne in vozne lastnosti. Če vprašate mene, bi v nabor vozil, ki jih lahko vozijo imetniki B-kategorije, vključil še skuterje in motocikle do 125 kubičnih centimetrov, seveda pod pogojem, da se opravita praktični preizkus znanja in vožnja odličnosti, kar bi potrjevala dodatna koda v ustrezni rubriki na vozniškem dovoljenju (kot na primer koda 96 za prikolice). Verjamem, da bi tak ukrep prinesel obilo pozitivnih učinkov – tako v prodaji kot tudi v samem prometu in predvsem zadovoljstvu ljudi.

Vrnimo se k tokratnim izbrancem. Če torej izvzamem Yamaho Niken, niti pod točko razno ne govorimo o novostih, Quadro je variacija skuterja, Ryker pa zgolj skromnejša različica večjih touring trikolesnikov. Na prvi pogled bi morala oba ponujati veliko vozniškega veselja in adrenalina, a v vožnji ni povsem tako. Varnostne (Ryker) ali pa konstrukcijske (Quadro) omejitve so namreč preveč izrazite, da bi kot motorist s kar nekaj izkušnjami lahko zares in vsakokrat užival. Vendar ne prvi ne drugi tako ali tako nista namenjena motoristom. Tisti, ki se spogledujejo z idejo o nakupu takega vozila, pa imajo zato gotovo dobre in utemeljene razloge. Za vsak dan naj izberejo Quadra, za prosti čas pa Rykerja.

Povsem drugačna zgodba je Yamaha Niken. Kljub tretjemu kolesu in precej veliki masi prednjega dela se ta Yamaha pelje kot motocikel. Pardon, kot dober, skorajda kot športen motocikel. Zato je zanj še kako potrebno vsaj osnovno motociklistično znanje. Če spadate med tiste, ki se na dveh kolesih (še) ne počutite (več) dobro, potem je to to.

Nehvaležno in nekorektno bi bilo med temi tremi kakršnokoli razvrščanje na zmagovalne stopničke, zato bom tokrat podal zgolj osebni pogled na to, katerega imeti in katerega ne. Yamaha Niken: dokler se na dveh kolesih počutim odlično – ne. Quadro: moja predstava o idealnem skuterju vključuje nekoliko več lahkotnosti in okretnosti, zato – ne. In Ryker: gotovo mora obstajati vsaj en razlog, da bi se namesto z motociklom na izlet odpeljal z Rykerjem, vendar ga ne najdem. Bi ga pa imel, da bi z njim do plaže odvlekel vodni skuter.


Osnovni podatki: Can-Am Ryker Rally Edition

Prodaja: Ski&Sea, d. o. o.

Cena testnega modela: 12.799 evrov, cena osnovnega modela 9.799 evrov.

Motor (zasnova):

3-valjni vrstni

Gibna prostornina (cm3):

74 x 69,7 mm

Največja moč (kW/KM pri 1/min.):

61,1 kW (81 KM) pri 8000/min

Največji navor (Nm pri 1/min.):

79,1 Nm pri 6500/min

Prenos moči:

pogon na zadnjem kolesu - CVT-menjalnik

Gume:

spredaj 145/60R16, zadaj 205/55/R15

Medosna razdalja (mm):

1709 mm

Masa (kg):

prazno vozilo 280 kg

Višina sedeža od tal

599 mm

Posoda za gorivo/ poraba

20l/7,5l/100 km

Končna ocena

Ryker je zabavno vozilo, namenjeno tistim, ki jim je motocikel prezahteven, avtomobil pa premalo zabaven. Obljublja drugačnost in daje veliko vozniškega veselja. Pozabite na prehitevanje kolon po črti, ker temu ni namenjen, a model Rally zato daje na makadamu povsem novo dimenzijo vožnje, kot je ni mogoče izkusiti nikjer drugje – niti na ATV-jih

Hvalimo in grajamo

+ fantastičen videz

+ lega na cesti

+ asistenčni sistemi

+ možnost personalizacije

- Cena

- Se ne nagiba kot motocikel ali skuter

-


Yamaha Niken

Prodaja: Delta Team, d. o. o.

Cena osnovnega modela: 15.795 €

Cena testnega modela: 15.795 €

Tehnični podatki

Motor: 847 cm³, trivaljni, tekočinsko hlajen

Moč: 85 kW(115 KM) pri 10.000 obr./min

Navor: 88 Nm pri 8.500 obr./min

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, enosmerni quickshifter

Okvir: diamant

Zavore: spredaj 2-krat kolut ABS, zadaj kolut ABS

Vzmetenje: spredaj 2-krat dvojna USD-vilice 41/43mm, zadaj nihajka, enojni blažilnik

Gume: spredaj 120/70 15, zadaj 190/55 17

Višina sedeža: 820 mm

Posoda za gorivo/poraba: 18 l/5,8 l

Masa: 263 kg (pripravljen za vožnjo)

Hvalimo in grajamo

+ položaj za krmilom

+ sprednje vzmetenje

+ stabilnost, občutek zaupanja

- čas je za novo serijo stikal in zaslona

- (pre)hiter vklop ABS zadnje zavore

- razmerje moč/masa v primerjavi z ostalimi modeli MT-09

Končna ocena

Yamaha Niken je motocikel, pri katerem je treba najprej pomesti z nekaterimi predsodki. Odlična priložnost za vse tiste, ki si želijo ali izstopati ali pa stopiti iz nekih standardnih okvirjev. Njegov potencial pa se navkljub športnosti in odlični vozni dinamiki skriva v brezskrbnih in dolgih poteh.


Quadro Qooder

Osnovni podatki

Prodaja: Špan, d. o. o.

Cena testnega modela: 11.590 €

Tehnični podatki

Motor: 399 ccm, enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni

Moč: 23,8 kW (32,5 KM) pri 7.000 obr./min

Navor: 38,5 Nm pri 5.000 obr./min, vbrizg goriva, električni prenos moči: samodejni CVT

Okvir: cevni jeklen

Zavore: spredaj dvojni kolut premera 256 mm, zadaj kolut premera 240 mm

Vzmetenje: predaj, dvojno, posamično obešeni kolesi, zadaj dvojni blažilnik

Gume: spredaj 110/80-14˝, zadaj 110/78 x 14˝

Višina sedeža: 780

Posoda za gorivo/poraba: 14 l/5,3 l/100km

Medosna razdalja: 1.580

Masa: 281 kg

Quadro Quadro 4

Hvalimo in grajamo

+ udobnost

+ velik prtljažnik

+ vozen z B-kategorijo

- cena

- visok sedež za sopotnika

- omejitve v nagibu

Končna ocena

Qooder je maksiskuter, ki ima svoje omejitve zaradi sistema hidravlike, ki nadzira kolesa v nagibu: se ne nagiba do takšnih nagibov kot motocikel. Če to upoštevamo, je vožnja z njim zabavna in varna. Vsako pretiravanje pa odpade. Za umirjeno potovanje, boj z mestno gnečo pa bo tudi dobro opravil.