BMW-ju uspelo na videz nemogoče - to je tehnologija, ki so jo z avtomobila prenesli na motocikel (video)

Princip delovanja je v osnovi enak, kljub temu pa je bilo zaradi zahtev motociklov razviti še nekaj dodatnih funkcij.

BMW-ju uspelo na videz nemogoče - to je tehnologija, ki so jo z avtomobila prenesli na motocikel (video) (foto: BMW) BMW
6. 7. 2020

Radarski tempomat je eden izmed asistenčnih sistemov, ki ga v zadnjih letih že lahko najdemo v praktično vseh avtomobilskih razredih, pri nekaterih avtomobilih tudi že serijsko. V svetu dvokolesnikov na drugi strani gre pri takšnem sistemu za popolno novost, ki pa jo je sedaj kot prvi tudi v praksi uspel realizirati BMW.

Novost so pri bavarski znamki razvili v sodelovanju z nemškim tehnološkim gigantom Bosch, z njo pa ciljajo na voznike potovalnih motorjev, ki izmed vseh motociklistov verjetno največ časa preživijo na avtocestah – pri čemer pa novost ni namenjena zgolj uporabi na dolgih in ravnih cestah. In kako novost pravzaprav deluje?

V bistvu nič kaj dosti drugače kot v osebnih avtomobilih. Vozniku namreč omogoča nastavitev želene hitrosti, tristopenjski regulator pa pomaga določiti varnostno razdaljo do vozila pred njim. Motocikel nato sam s pospeševanjem in zaviranjem nadzoruje to razdaljo oziroma vzdržuje nastavljeno hitrost. In prav tako kot pri avtomobilih je tudi v tem primeru razdaljo ter hitrost moč upravljati s pomočjo namenskih gumbov.

Čeprav je koncept delovanja v osnovi že znan, pa je tovrstni tempomat v primerjavi s tistim iz avtomobila vseeno še precej bolj dodelan, saj mora upoštevati tudi prilagajanje vožnji skozi ovinke. Sistem tako hitrost prilagaja tudi glede na kot motorja pri vožnji skozi ovinek, pri čemer pa naj bi motocikel hitrost zmanjševal ali povečeval postopoma, zaradi česar naj ne bi bilo nevarnosti padca.

BMW-jev tempomat za motocikle bo sicer v klasičnem programu brez samodejnega nadziranja hitrosti deloval pri hitrostih med 15 in 220 kilometri na uro. V primeru radarskega tempomata bo to območje nekoliko manjše, ožje, saj bo sistem deloval pri hitrostih med 30 in 160 kilometri na uro. Kdaj bo prišel v splošno rabo zaenkrat sicer še ni znano. Pričakovati je sicer, da ga bo prvi deležen največji potovalnik v ponudbi in sicer K 1600 GT

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri