Milanski motociklistični salon EICMA, ki se tradicionalno odvije v začetku novembra, velja za enega največjih in najpomembnejših motociklističnih dogodkov nasploh. Hkrati pa največkrat predstavlja tudi tisti prelomni trenutek v letu, ko proizvajalci razkrijejo še zadnje novosti, ki so jih pripravili za prihajajočo sezono. Letošnja EICMA pa bolj kot kdaj koli prej oznanja začetek številnih sprememb v svetu motociklov.
Davnega leta 1914, ko je bil v Milanu prvič organiziran salon EICMA, je na njem svoje motocikle in vse, kar je takrat sodilo zraven, predstavilo 24 razstavljavcev.
V letih od 1957 do 1997 je salon potekal kot bienale, vse odtlej pa so nas vsi najpomembnejši proizvajalci na ogled novosti za vsako prihodnjo sezono povabili kar vsako leto. Leta 2007 je na salonu svoje novosti predstavljalo že več kot 1.500 razstavljavcev, organizator pa v zadnjih letih beleži obisk med 600.000 in 700.000 obiskovalcev.
Leta, ko salon EICMA ni bil organiziran, so pravzaprav zelo redka. Salon je odpadel v času obeh svetovnih vojn in nato le še leta 2020, ko je svet objela epidemija covid-19. Po tem, ko je bilo celo na nek način razumljivo, da so na lanskem 78. salonu nekateri veliki proizvajalci (Ducati, KTM, BMW, Harley-Davidson) ostali doma, pa je letos postalo jasno, da nobena vojna in nobena kriza temu salonu ni naredila toliko škode kot epidemija.
Organizator si po klavrnem lanskem salonu na noben način ni želel ponoviti žalostne podobe salona in se je zato odločil, da bo letos vsem velikim partnerjem dogodka vrnil uslugo in se tudi sam kot razstavljavec udeležil njihovih najpomembnejših promocijskih dogodkov. Na svoje razstavne salone mu je od velikih uspelo privabiti le znamko Ducati, Bavarci in Avstrijci pa so tudi letos zavzeli stališče, da bodo za svojo promocijo novosti sezone 2023 tudi letos izkoristili prednosti digitalnega univerzuma.
Preberite še: Izšel je novi Avto magazin: z Amarokom po Južni Afriki, s šestvaljno Mazdo po Sloveniji; kdaj starostniki niso več primerni za vožnjo?
Za piko na i pa je letos (kot pravijo, samo začasno) manjkal tudi Harley-Davidson. Povsem razumljivo, za prihodnjo sezono namreč pri njih niso pripravili prav veliko novosti, poleg tega pa je javna skrivnost tudi, da se v zadnjih nekaj letih pri HD dogajajo tektonski premiki na področju vodenja in strategije poslovanja znamke.
Kakor koli, organizatorju se – četudi so manjkali vsaj trije zelo pomembni in tudi nekaj manjših razstavljavcev – ni bilo treba bati, da bodo njihovi tradicionalni razstavni prostori ostali prazni. Z veseljem so jih pograbili nekateri manj oziroma skoraj neznani in novi igralci v svetu motociklov.
Kitajci, seveda. In čeprav se v tem res ne morem znebiti občutka, da se gospodom iz Mattighofna, Münchna in Milwaukeeja zdi, da jim prav nihče ne more do živega, bi se, po videnem sodeč, utegnilo kaj hitro zgoditi, da bodo svojo ignoranco plačali dražje, kot bi si želeli.
Daleč od tega, da bi imel kakšen stabilen temelj za napovedi o tem, kako bodo Kitajci z evropskih cest izrinili GS-e, Duke in Road Kinge, bodo pa, če bodo njihovi izdelki tudi do kupcev prišli tako solidni, kot so bili na salonu, brez težav zarezali v del prodajne torte, kjer so prodajne številke največje. V srednji in nizki kategoriji namreč.
A prepustimo tovrstne strategije raje tistim, ki od tega zelo dobro živijo. Kot kupci in uporabniki motociklov bomo v prihodnje, kot kaže, bolj kot med tem, ali izbrati veliko ali malo Multistrado, odločali o tem, ali izbrati V2, R2 ali morda celo električni motocikel. O tem, ali izbrati Japonca ali Kitajca oziroma original ali kopijo.
Z ozirom na to, da na salonu EICMA iz zgoraj zapisanih razlogov obiskovalci vendarle niso uspeli v živo videti vseh novosti za sezono 2023, lahko o teh na naslednjih straneh preberete sami. Še prej pa na kratko o letošnjih številkah, ki so zaznamovale EICMA 2022.
V šestih razstavnih dvoranah se je letos predstavilo 1.370 razstavljavcev iz 45 držav, salon pa si je ogledalo 475.000 obiskovalcev. Številke so dobesedno leta stran od rekordnih, vseeno pa je bil salon v primerjavi z lanskim uspešnejši za tretjino.
Tudi letos se je največ obiskovalcev zadrževalo v bližini potovalnih endurov srednje kategorije, kjer bo v prihodnji sezoni bitka za kos tržnega kolača še bolj kruta kot doslej. V igro se po desetih letih vrača legendarna Honda Transalp, Suzuki je predstavil naslednika V-Stroma z 800-kubičnim motorjem, na trgu pa so še trije – vsaj na prvi pogled – zelo resni igralci, in sicer CF Moto, Kove ADV 800X ter Benelli TRK 702.
Nedvomno je glavnina motociklističnega šova pred skoraj polmilijonsko množico obiskovalcev letos pripadla Ducatiju, ki je vse svoje novosti sicer predstavil že v okviru spletnih predstavitev pred začetkom salona. A veliki povratek rdečih so domači obiskovalci sprejeli z izjemnim navdušenjem, ki ga je še dodatno začinil Bagnaijev naslov svetovnega prvaka, zato to, da je bil za najlepši motocikel na salonu izbran Ducati Diavel V4, sploh ne preseneča.
Brez posebnih zadržkov se lahko podpišem pod to, da je bila letošnja zvezda salona nova Honda Transalp, povsem enako močno pa je pod sojem žarometov sijal Suzukijev V-Strom 800. Ljubitelji Kawasakija in Yamahe so na salonu bolj kot ne ostali praznih rok.
Kawasaki je sicer predstavil električno Ninjo in Z-ja, a nekako se zdi, da je za tako velik korak morda še nekoliko prezgodaj. Pri Yamahi, ki prav tako ni pokazala nič zares novega, je največ pozornosti požel bogato opremljeni Tracer GT+.
Kakor koli, letošnja EICMA je pod črto močno izboljšala klavrno podobo lanskega salona, vseeno pa ni navdušila tako kot v preteklih letih. Na vprašanje o tem, kdo je imel najbolj prav, ali tisti, ki so ostali doma, ali pa morda tisti, ki so pokazali največ, pa bodo v prihodnje odgovorili kupci. In prav zaradi dejstva, da tudi tisti, ki ste si letošnji salon EICMA ogledali v živo, tam zaradi bojkota nekaterih velikih niste videli vsega, boste v tokratnem napovedniku deležni vseh pomembnih novosti.
Prihodnjič: Predstavive vseh najpomembnejših novosti leta 2023 (prvi del)
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del