Modelno leto 2023 so zaznamovale tudi številne reinkarnacije že davno pozabljenih in opuščenih modelov, a če bi bilo treba izbrati tisto, ki je med vsemi poskrbela za največ deškega navdušenja, je to zagotovo novi Kawasaki ZX-4R.
Veste, ko boste na kakšnem motorističnem srečanju slišali starejše motoriste z velikim zanosom govoriti o 400-kubičnih športnikih, jih nikar ne jemljite z rezervo. Konec osemdesetih in začetek devetdesetih let je bil namreč čas največjega razcveta japonske umetnosti izdelovanja motociklov s prečno vgrajenim tri- ali štirivaljnim motorjem in delovno prostornino približno 400 kubičnih centimetrov. In čeprav so bili tudi takrat na voljo bistveno zmogljivejši motocikli z večjimi motorji, so si modeli z oznakami CBR400RR, FZR400, GSXR 400 in ZXR400 upravičeno prislužili titulo pravih dirkalnih aparatov.
Zato tako zelo pogosto omenjena apatičnost nad današnjim razredom 400, še zlasti med tistimi, ki so imeli srečo in možnost voziti omenjene modele, niti ni tako neutemeljena. Danes je moč v segmentu 400-kubičnih motociklov najti enovaljne ali kvečjemu dvovaljne. In ker se cestna športnost danes dojema drugače kot nekoč, sploh ni presenetljivo, da se bodo proizvajalci, kot kaže, spet pomerili v razredu 400.
Zmogljiv za razred višje
Kawasaki je tako prvi, ki je uradno napovedal in predstavil naslednika svojega legendarnega ZXR 400, ki se je s trga poslovil v letu 1999. Njegova reinkarnacija, ki je dobila danes bolj aktualno oznako ZX-4R, je tako edini uradno prihajajoči motocikel s štirivaljnim motorjem iz razreda 400. Kawasaki je za osnovo novega ZX-4R vzel na azijskem tržišču zelo priljubljen model ZX-25R, ki ga poganja štirivaljni motor z 250 kubiki. Ta razvije 35 kilovatov moči pri 15.500 vrtljajih. S povečanjem premera valja, hodom bata in povečanjem kompresije pa zmore štirivaljnik, ki bo poganjal novega ZX-4R, celo 57 kilovatov (77 KM) oziroma pri velikih hitrostih zaradi učinka t. i. okvirja ram-air celo 59 kilovatov (80 KM) pri več kot 15.000 vrtljajih.
Podatek o največji moči se morda za športni motocikel ne zdi pretirano impresiven, je pa kljub temu moč novega ZX-4R približno dvakrat večja kot pri neposrednih tekmecih oziroma je primerljiva z za razred večjimi modeli, kot so Ninja 650, Yamaha R7 in še nekateri drugi.
Ima vse, kar imajo veliki
Težko bi sicer trdil, da je ZX-4R pravzaprav nadomestilo za zaradi ekoloških razlogov odpisanega ZX-6R, mu je pa z vidika športnega potenciala vsekakor blizu. To sicer ne more veljati za zmogljivosti, vsekakor pa je ZX-4R bližje odpisanemu večjemu bratu kot aktualnim tekmecem iz njegovega segmenta. Komponente, kot so dvojna kolutna zavora, nastavljivo vzmetenje, 9-stopenjski sistem proti zdrsu, štiri mape delovanja motorja in podobno, v tem segmentu močno presegajo uveljavljene standarde.
Novi ZX-4R bo na voljo tudi v različicah SE in RR, ki prinašajo še boljše komponente. Sprednja USD-vilica z možnostjo nastavljanja je prevzeta od omenjenega modela ZX-25R, zadnja asimetrična nihajka pa z modela Ninja 650. Za doplačilo bo na voljo tudi »quickshifter«, pri različici RR pa boste dobili tudi nastavljiv zadnji amortizer z modela ZX-10R.
Oblikovno in grafično bo ZX-4R močno spominjal na dirkalnike iz prvenstva Superbike. Četudi z vidika delovne prostornine ZX-4R sodi v nižjo srednjo kategorijo, je jasno, da ob vsem tem, kar ponuja, glede na razred ne bo zelo poceni motocikel, saj bo treba na evropskem trgu zanj odšteti vsaj devet tisočakov.
Preberite še: Čisto nov Akrapovič za Yamaho YZ450F
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol