AS Domžale motocenter d.o.o., uradni prodajalec motoristične opreme znamke Alpinestars, je dirkačem in novinarjem predstavil veliko novost, ki se z dirkališč končno seli tudi na ceste – zaščitni sistem Tech Air.
Pri AS Domžale so tako prvi v Sloveniji ustanovili Tech Air center, ki bo skrbel za izobraževanje kupcev ter tudi vzdrževanje in prodajo najnaprednejšega zaščitnega sistema za motoriste.
Zgodovina 'air baga' za motoriste
Medtem ko se je prva zračna vreča v avtomobilu pojavila davnega leta 1979 v Mercedesu, s(m)o morali motoristi na tovrstno aktivno varnost počakati dobra tri desetletja. Zračna vreča na motociklu sicer ni zelo uveljavljen varnostni dodatek, saj ga je za zdaj ponudila le Honda na modelu Gold Wing, se pa utegnejo stvari kmalu spremeniti z uporabo sistema v motorističnih oblačilih.
Prva resna razmišljanja o tem, da bi motoriste poleg standardnih ščitnikov in čelade ščitila tudi zračna vreča, so se pojavila v letu 2001. Začel se je razvoj tehnologije, ki je bila prvenstveno namenjena dirkačem, v letu 2004 pa so bili izvedeni prvi preizkusni trki z vzporednim 'dataloggingom', ki je pravzaprav omogočil nadaljnji razvoj sistemov. Sprva so zračne vreče ščitile zgolj predel ram, pozneje so pokrivale tudi hrbet, danes pa ščitijo skoraj celoten trup motorista. Vrat motorista ostaja namensko nezaščiten, saj so testni trki pokazali, da bi bile poškodbe v marsikaterem primeru hujše, če bi sila zračne vreče pritisnila tudi na vrat.
Šele ko so bili pridobljeni natančni podatki o tem, kaj se pri padcu ali trku z motoristom pravzaprav dogaja, so lahko z uporabo senzorjev in žiroskopov sisteme pripeljali tako daleč, da so postali dejansko uporabni.
Leta 2009 je Jorge Lorenzo kot eden izmed prvih dirkačev začel redno uporabljati sistem Tech Air na treningih, kvalifikacijah in dirkah. Šele desetletje pozneje pa je na voljo tudi sistem za uporabo na cestah, ki lahko deluje samostojno, brez povezave z motociklom. Razlog, da se je tehnologija s tako velikim zamikom preselila tudi na cesto, tiči v tem, da je med potekom nesreč na dirkališču in cesti izredno velika razlika.
Vsestranska uporabnost, a še vedno z nekaj omejitvami
Kot rečeno, sistem Tech Air je popolnoma samostojna enota, ki za delovanje ne potrebuje povezanosti s senzorji in opremo motocikla. Z ustreznim programiranjem so pri Alpinestarsu dosegli, da sistem natančno spremlja gibanje telesa med vožnjo ter tako v vsakem trenutku ve, kakšno vrsto motoriranja izvaja motorist. Tako je sistem uporaben tudi za offroad in nekoliko zahtevnejše terenske vožnje, ni pa primeren za hard enduro ali motokros, saj so tam sile in vrste gibov in premikov motorista še vedno preveč ekstremne. Kot pravijo pri Alpinestarsu, v vseh cestnih in drugih prometnih situacijah sistema ni mogoče zmesti. Da je res tako, potrjuje tudi to, da ga med izvajanjem svojih vragolij ni pretental niti mojster stunta, Chris Pfeifer.
V situacijah, ki jih Tech Air prepozna kot kritične, je potrebno le 25 milisekund, da se zračna vreča, ki je integrirana v motoristično jakno, napihne na maksimalen tlak, stisk vreče pa začenja popuščati po približno petih sekundah. V praksi bi moralo biti to dovolj časa, da se motorist po drsenju ali prevračanju ustavi.
Bojazen, da bi se sistem aktiviral v situacijah, ko to ni res potrebno, je odveč. V praksi so v primeru trka pojemki, ki jih Tech Air prepozna kot kritične, zadostni šele pri hitrostih od 25do 50 kilometrov na uro, pač odvisno od motocikla, ki v prvih trenutkih nekoliko absorbira moč trka. Vseeno pa so trije senzorji pospeška in en žiroskop med seboj sinhronizirani tako, da znajo prepoznati nevarno situacijo tudi v trenutkih, ko motorist skoraj stoji na mestu.
Enostavna uporaba, sistem je kompatibilen z originalno opremo nekaterih proizvajalcev
Tech Air je samostojna modularna enota, ki se lahko vstavi v vsako motoristično jakno, ki ustreza zahtevam modula oziroma nosi ustrezno oznako. Poleg jaken znamke Alpinstars so del svojega tovarniškega butika za uporabo Tech Aira prilagodili pri BMW-ju in KTM-u.
Aktiviacija Tech Aira se začne šele po tem, ko je zadrga jakne zapeta dovolj visoko, v nekaj sekundah pa se elektronika postavi v fazo pripravljenosti. Za napajanje in potrebno energijo za delovanje Tech Aira skrbijo integrirane baterije, ki se polnijo prek priključka microUSB, lahko tudi med vožnjo motocikla. Baterije zdržijo 25 ur, sicer pa ena ura polnjenja zadošča za štiri ure nadaljnje uporabe. Če boste potovali z letalom, boste morali motoristično jakno pospraviti med prtljago, saj zaradi plinskih sprožilcev vnos v potniško kabino ni dovoljen.
Nekoliko manj prijetno, vendar nujno je vzdrževanje sistema. Servisni pregled je potreben na dve leti oziroma na 30.000 kilometrov, stal pa vas bo okrog 100 evrov. Če se zračna vreča sproži, bodo v Tech Airovem centru za polnitev zahtevali približno 300 evrov. Število proženj je v teoriji neomejeno, je pa po vsaki sprožitvi potreben pregled zračne vreče. Življenjska doba enega kompleta je 10 let, stane pa približno 1.200 evrov. Sliši se veliko, a ob tem, da zračna vreča moč udarca zmanjša za približno 75 %, je jasno, da gre za še kako upravičeno investicijo.
Stisne, vendar ne poškoduje telesa
Tech Air je na voljo v dveh različicah, Steet in Race. Razlika je v obliki in oprijemu. Medtem ko se pri različici Race lahko v primeru padca napihne samo polovica vreče, se pri modelu Street zračna vreča vedno napihne v celoti.
Na predstavitvi v AS Domžale motocenter d.o.o. so zbranim novinarjem, reševalcem, inštruktorjem varne vožnje in dirkačem omogočili tudi praktični preizkus delovanja Tech Aira. Sistem močno stisne, vendar v nobenem primeru ne more poškodovati telesa. Če jakno nosite odpeto, sistem ni aktiviran.
Kot pri vsaki noviteti so bila med zbranimi deljena in različna tudi mnenja glede uporabe Tech Aira, vendar smo si bili v sklepni točki vsi enotni – za več varnosti uporabljajte Tech Air.