V letu 2011 je Shoei predstavil prvo generacijo preklopnih čelad iz linije Neotec. Lani v Milanu pa je nastopil čas za novo generacijo. Primerjamo.
Brez dvoma je bila čelada Shoei Neotec med predstavitvijo vrhunec oblikovanja in tehnologije, vgrajene v tovrstne čelade. Čelada ni bila poceni, a za ljubitelje tovrstnih čelad je hitro postala ena izmed prioritet na seznamu njihovih želja.
Zaradi praktičnosti in udobja, ki ju preklopna čelada ponuja, med uporabnike teh čelad spadam tudi sam. Ne trdim, da so na področju aerodinamike in tišine preklopne čelade enakovredne zaprtim integralkam, a razlike so skoraj zanemarljive. Na moji polici s čeladami so, jasno, vsi tipi motorističnih čelad, a večinoma izberem prav eno izmed preklopnih, pač primerno tipu motocikla in vožnji, na katero se odpravljam. Nisem mazohist, zato se težko uprem udobju, ki ga pri na primer 32 stopinjah med čakanjem na zeleno luč prinaša dvignjen sprednji del čelade.
O čeladi Shoei Neotec smo že pisali, prav tako o letošnjem novem modelu Neotec 2, ki so ga predstavili lani na milanskem salonu. Na prvi pogled sta si čeladi zelo podobni, a kot pravijo pri Shoeiju, so bile izboljšave narejene na vseh področjih, torej v smislu udobja, prezračevanja, aerodinamike, mase, izboljšav na področju odpiranja/zapiranja in tako naprej.
Ne bom se posebej spuščal v tehnične podatke in detajle, kot so struktura mikrovlaken, blazinic, širina kota pogleda in podobno. To so namreč področja, ki jih Shoei obvlada, gre predvsem za vprašanje, ali vam Shoei 'paše' na glavo ali ne. Če so oblike vaše glave vsaj približno standardne, posebnih težav ne bi smeli imeti.
Shoei Neotec 1 in 2 sicer ne spadata med najlažje čelade v svoji kategoriji, a sta z maso 1.600 in 1.650 gramov (z vsemi dodatki) pozicionirani nekje v sredini, trenutno najlažja pa je v tej kategoriji Lazer, ki je izdelana iz karbonskih vlaken in tehta dobrih 1.300 gramov. Za Shoei lahko zapišem, da tudi po treh ali štirih urah neprekinjene uporabe ne daje občutka pretirane mase. Tudi o materialih v notranjosti vse najboljše.
Sem in tja se zgodi, da se čelada po svoji volji odkotali ali pade. Sta pa obe generaciji proti tovrstnim spodrsljajem motorista zelo odporne. Mislim v smislu čvrstosti vpetja vizirja in preklopnega mehanizma.
Neotec 2 je v primerjavi z Neotec 1 občutno bolj učinkovito prezračevana, predvsem v zgornjem delu, kjer je po novem pod vstopno odprtino za zrak vgrajen precej večji usmernik zraka, ki hladi skorajda povsem do ušes. Neotec 2 je, kot pravijo pri Shoeiju, tudi v resnici bolj tiha, vendar je razlika v primerjavi s prejšnjo generacijo zanemarljiva. Pri novejšem modelu je nekaj več prostora namenjeno tudi ušesom.
Če spadate med tiste, ki veliko kilometrov prevozite z odprtim sprednjim delom čelade, pa boste z modelom prve generacije verjetno bolj zadovoljni. Pri Shoeiju so ga namreč malo 'pobiksali' in na novi model vgradili ožji sončni vizir, pod katerim pri nekoliko večjih hitrostih zapiha v oči, kar je neprijetno. Pri motociklih s pomičnim vetrobranom se to lahko tja do hitrosti 140 kilometrov na uro nekoliko regulira, medtem ko je meja še sprejemljivega za vožnjo z odprtim sprednjim delom pri modelu prve generacije nekje okoli 160 kilometrov na uro.
Spodobi se, da omenimo tudi ceno. Te se sicer od prodajalca do prodajalca malenkostno razlikujejo, vendar se praviloma gibljejo okoli 630 evrov za Neotec 2, starejši Neotec 1 pa je razumljivo cenejši in se ga da dobiti za približno 400 evrov, dokler seveda ne bodo pošle zaloge.
Če vprašate mene, toplo priporočam. Katerokoli.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere