Če sodite med tiste, ki menijo, da so nedavne podražitve goriva prebile meje razuma in zmogljivosti vaše denarnice, imamo za vas tudi dobro novico. Rabljenih avtomobilov, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo varčnežev, namreč nikakor ne manjka.
Podražitev goriv je med evropskimi vozniki gotovo glavna tema letošnje pomladi. Medtem ko je v tujini cena za liter bencinskega ali dizelskega goriva že zdavnaj prebila magično mejo dveh evrov, pa smo na sončni strani Alp po zaslugi hitrega posredovanja pristojnih vsaj še za nekaj časa ohranili mnogo bolj zmerne cene naftnih derivatov. A ker med pokazatelje stanja v državi med vozniki sodi tudi razmerje med prihodki in ceno goriva, prav veliko razlogov za veselje kljub temu ni. Dizel in bencin sta namreč draga, temu primerno pa se povečuje tudi povpraševanje kupcev po rabljenih varčnežih. Želja po nakupu (bolj) varčnega avtomobila pa ni edina posledica dragega goriva. Spreminjajo se tudi navade voznikov. Tako ste tisti, ki se dnevno vozite na določeni avtocestni relaciji, najverjetneje že ugotovili, da so se avtocestne hitrosti v primerjavi s časom, ko je bilo gorivo cenejše, nekoliko zmanjšale. Sicer ne bi mogel reči, da je prometa kaj manj kot sicer, a rast uporabe javnega potniškega prometa menda beležijo tako Slovenske železnice kot tudi avtobusna podjetja, na drugi strani pa je vsaj v centru prestolnice sredi dneva relativno enostavno najti prosto parkirno mesto.
Kaj je danes varčno?
Ko smo se na redakciji naše revije s kolegi novinarji pogovarjali o problematiki cen goriva in sprejeli odločitev, da bo rubrika Rabljen avto tokrat priložnostno namenjena varčnim avtomobilom, se je zdelo vse skupaj zelo enostavno. Prebiti se bi bilo treba skozi tehnične deklaracije avtomobilov, določiti kriterije ter poiskati nekaj tistih najbolj varčnih. Vendar je, vsaj po mojem mnenju, stvar nekoliko bolj zapletena.
Pojem varčnost se je namreč v avtomobilskem svetu v zadnjih dvajsetih letih močno spremenil. Skozi prizmo današnjega pogleda na avtomobilizem bi tiste avtomobile, ki porabijo več kot šest litrov goriva, le stežka označili za varčneže. Poleg tega je realno varčnost posameznega avtomobila zelo težko izmeriti. Nekateri se vozijo po avtocestah, drugi samo po mestu, tretji večino kilometrov naberejo na cestah, ki povezujejo podeželska naselja, četrti pa svoje rekorde na področju nizke porabe dosegajo na praznih prometnicah in magistralah.
Zato sem si kriterije, po katerih bom v nadaljevanju v članek vključil določene avtomobilske modele, zamislil na podlagi deklariranih tovarniških porab, na podlagi lastnih, skoraj 25-letnih izkušenj, pa tudi na podlagi ljudskih, včasih celo mističnih gostilniških legend o tem, da »ta avto pa res ne popije več kot vžigalnik«.
Seveda sem se osredotočil tudi na statistične podatke, ki pravijo, da je povprečen avtomobil v Sloveniji star približno 10 let (odvisno od zajetih kriterijev izračuna), največ pa je menda tistih, ki so bili izdelani v letih 2008, 2015 in 2016. Seveda sem pri tem gledal tudi na ponudbo rabljenih na našem trgu. Le kakšen smisel bi imelo na seznam rabljenih varčnežev umestiti prestižnega hibridnega Lexusa, če pa ga pri nas skorajda ne boste našli?
Varčnežev, kot smo jih poznali, ne bo nikoli več
S tem ko so avtomobilski proizvajalci veliko poudarka pri razvoju namenili aerodinamiki, pnevmatikam z manjšim kotalnim uporom, prostorninsko manjšim motorjem in podobnim ukrepom, je varčnost danes postala samoumevna. Vseeno pa se na področju izrazito nizkih porab v zadnjih tridesetih letih ni veliko spremenilo. Varčneže smo namreč poznali že veliko prej.
Gotovo se spomnite avtomobilov, ki so že osemdeseta in devetdeseta leta zaznamovali s porabami med tremi in štirimi litri. Na primer dizelskega Citroëna AX, Daihatsu Charade TD, dizelskega VW Golfa 1 in 2, Audija A2 TDI 3L, VW Lupo TDI 3L in tudi drugih. Prav tako ni manjkalo tudi večjih triprostorskih limuzin, ki so se v tistem obdobju znale izkazati s porabo okrog šestih litrov, na primer Audi 100, Mercedes-Benz razred E in tako naprej.
Po drugi strani je primerjava med starim in novim zgolj z vidika porabe nekoliko nehvaležna, saj sodobne konstrukcije motorjev na področju učinkovitosti in zmogljivosti svoje prednike močno prekašajo. Danes že majhen turbodizel z neposrednim vbrizgom brez težav razvije okrog 60 kilovatov moči in okrog 200 njutonmetrov navora, s čimer je malodane izenačen z 2,5- in 3-litrskimi Mercedesovimi in drugimi petvaljnimi dizli, od katerih so se praktično vsi ostali veliko naučili.
Daleč od tega, da bi inženirji na področju dizelskih in bencinskih motorjev že izčrpali vse svoje ideje, a kot kaže, smo zelo blizu točki, ko bosta razvoj in proizvodnja še bolj učinkovitih in še bolj varčnih motorjev v primerjavi z drugimi hibridnimi in električnimi pogoni postala – predraga.
Čast rabljenih varčnežev še vedno branijo dizli
Če je danes že skoraj jasno, da bomo čez pet ali deset let na sezname varčnežev umeščali predvsem hibride, pa vsaj za zdaj ti s svojo še vedno redko prisotnostjo še ne ogrožajo dizlov, ki s stališča ponudbe in tudi drugih kriterijev (velikost, udobje, zmogljivosti, varnost itn.) še vedno ostajajo na tronu. Vseeno pa velja biti pri izbiri rabljenega varčnega dizla nekoliko previden.
Čeravno se zdi, da bo deset ali več let star dizel z običajno prostornino okrog 1,6 litra svoje delo v vsakem primeru opravljal varčno, pa temu ni vedno tako. Teoretično bo tak motor ne glede na obliko karoserije (mestni avto, kompaktni razred, kabriolet, SUV itd.) zadovoljen s petimi litri, a se lahko to še zlasti pri vozilih tipa SUV ali enoprostorcih zaradi aerodinamike in mase hitro spremeni.
Še bolj obetavni se zdijo avtomobili, ki jih poganjajo dizelski motorji z izrazito majhnimi delovnimi prostorninami do 1,2 litra. Ti se lahko pohvalijo tudi s porabami manjšimi od štirih litrov, a se v vsej silni dizelski ponudbi najde le nekaj proizvajalcev, ki take motorje imajo ali so jih imeli. Temu primerna je seveda tudi ponudba rabljenih.
Če iz kakršnih koli razlogov ali vzgibov v dizlu ne vidite priložnosti za poceni vožnjo, boste morali za doseganje porabe pod pet litrov izbirati med zelo specifičnimi avtomobili. Ali bo šlo za zelo majhne bencinarje, kot je na primer Fiatov MultiAir in redki litrski trivaljniki, ali pa bo treba izbrati avtomobil, pri katerem je bencinski motor kombiniran z elektromotorjem, torej hibrida.
Vsakič ko beseda teče o varčevanju z gorivom, skorajda ne morem mimo alternative, ki jo predstavlja utekočinjen naftni plin (LPG) ali mnogo bolj redek (čeravno učinkovitejši) zemeljski plin (CNG). Čeprav je vgradnja avtoplinskih naprav praviloma rezervirana predvsem za tiste, ki slovijo po veliki porabi, pa se v raznih dostavnih flotah podjetij s plinskimi napravami opremlja tudi manjše avtomobile.
S tem se poraba seveda ne zmanjša, se pa zniža cena vožnje. Ker v tem članku govorim predvsem o porabi goriva in ne o cenah, avtomobile na plin tokrat izjemoma razumem kot »vsiljivce« in o njih ne bom posebej pisal. Kakor tudi ne o električnih avtomobilih.
Torej, če ste se odločili, da boste bencinsko in dizelsko draginjo kompenzirali z varčnim rabljenim avtomobilom, v nadaljevanju naštevamo še nekaj modelov, ki jih lahko prepoznamo tudi kot varčneže, nekatere med njimi celo kot bodoče youngtimerje.
Alfa Romeo Giulietta 1.6 JTDm (2010–2020)
Ta kompaktna lepotica se ne uvršča samo na seznam varčnih, pač pa tudi na seznam lepih kompaktnih modelov, kjer tudi z vidika zanesljivosti in voznih lastnosti zaseda zelo visoke ocene. Vsekakor gre tudi za avtomobil, ki ga človek ne kupi samo zaradi nizke porabe, pač pa tudi malo za dušo. Z uporabnostjo, odlagalnimi predalčki, centimetri in decilitri v prtljažniku se pri Alfi niso preveč ukvarjali. A ker so tako lepo zgnetli podobo karoserije, jim tega ne gre zameriti.
Poraba: 5,0 l/100 km
Cena: od 6.000 do 18.000 EUR
Ponudba rabljenih: majhna
Audi A3 1.6 TDI (2004–2020)
Audijev predstavnik kompaktnega razreda je obdobje od 2004–2020 preživel v dveh generacijah, pri čemer prvi letniki še niso imeli motorja, ki velja za prvaka glede na razmerje med varčnostjo in zmogljivostmi. S tem modelom skorajda ne morete zgrešiti, a morate računati na nekoliko manj pestro oziroma skoraj dolgočasno notranjost. Kakšnih večjih neprijetnosti s tem avtomobilom ne bi smeli imeti, seveda če so bile začetne težave z injektorji in črpalkami odpravljene.
Poraba: 4,6 l/100 km
Cena: od 6.000 do 25.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
BMW 114d/116d (2005–2019)
Dve generaciji bavarskega vstopnega modela sta na naših cestah zelo pogost pojav, razlogov za to pa seveda ne zmanjka. Resda to ni edini prvak v varčnosti, saj mu lahko ob bok mirno postavim tudi modele serije 3 z osnovnimi dizelskimi motorji. Predvsem tisti, ki jih poznamo iz prvih letnikov, so zasloveli po tem, da so sposobni obrniti na stotisoče kilometrov brez večjih težav. Sicer tudi novejši letniki in modeli menda niso nič kaj problematični, ob tem pa je to tudi najbolj varčen (resen) avto z zadnjim pogonom. Še bolj varčni so tisti z oznako Efficient Dynamics.
Poraba: 4,6 l/100 km
Cena: od 2.500 do 20.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
Citroën C3 1.4 HDI (2009–2016)
Citroënova uspešnica s svojo izvirnostjo tako na področju oblikovanja kot tudi proporcev štrli iz povprečja razreda. Tisti, ki si želite nekaj več premijskega občutka, se lahko ozrete tudi po modelu DS3, ki je vsaj s tehničnega vidika pravzaprav enak avtomobil. Na tabelah zanesljivosti se praviloma uvršča v področje zlate sredine, dobra lastnost pa je vsekakor tudi relativno ugodno vzdrževanje. Velike steklene površine zagotavljajo dobro preglednost, zato ga še posebej rade izberejo dame.
Poraba: 4,2 l/ 100km
Cena: od 3.000 do 7.000 EUR
Ponudba rabljenih: majhna
Dacia Duster 1.5 DCI (2010–2022)
Če med ljudmi velja, da so tisti, ki so vajeni skromnosti na vseh področjih, zanesljiv in zaupanja vreden prijatelj ali partner, potem v svetu avtomobilov to gotovo velja tudi za znamko Dacia. V klubu varčnežev svoje mesto najdejo tudi drugi modeli, vendar Duster med njimi najbolj izstopa. Sicer drži, da druščino varčnežev lovi le še za rep, a ob vseh njegovih dobrih lastnostih, med katere zagotovo sodi tudi neproblematičnost in vsestranskost, mu tisti deciliter ali dva brez težav spregledam.
Poraba: 5,2 l /100 km
Cena: od 8.000 do 16.000 EUR
Ponudba rabljenih: majhna
Fiat 500 TwinAir/1.3 JTD (2007–2022)
Fiat ima med varčneži večje število svojih predstavnikov, poleg simpatične 500-tke še Pando in tudi Tipa. Vseeno pa sem se za model 500 odločil predvsem zaradi bencinskega motorja TwinAir, ki je vendarle svojevrsten posebnež. Dvovaljnik, podprt s prisilnim turbopolnjenjem, je stroj, ki se spogleduje s preteklostjo znamke, ob tem pa ima tudi nizko porabo, solidne zmogljivosti in tudi sprejemljivo uglajenost. Dizel je verjetno najboljši v svoji kategoriji, o simpatičnosti celotnega avtomobilčka pa tako ali tako nima smisla izgubljati prostora.
Poraba: 4,2 (4,7 dizel) l/100 km
Cena: od 3.500 do 12.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
Honda Insight (2009–2022)
Med dizajnerske kriminalce se je zapisal tisti, ki si je zamislil prve generacije Hondine hibridne vizije prihodnosti. A stvari so se izboljšale leta 2009, ko je Insight postal povsem všečen in skorajda skladen avtomobil. A na prvem mestu pri hibridnih avtomobilih v letu 2009 ni bil dizajn, pač pa predvsem skrb za učinkovitost pogona, varčnost in prijaznost do okolja. Zanimivo bi bilo opazovati prepir lastnikov Insighta in Priusa o tem, kateri je boljši. Dva pripadnika različne, vendar zelo podobne sekte. Pretep zagotovljen.
Poraba: 4,4 l/100 km
Cena: od 8.000 do 10.000 EUR
Ponudba rabljenih: zelo nizka
Mercedes A 160 CDI (2013–2022)
Od enoprostorca in afere z losovim testom (letos bo 25 let od tega incidenta) do kompaktne kombilimuzine. Na seznam varčnežev se je zares vpisal šele leta 2013, ko se je povišana enoprostorna zasnova poslovila. Seveda je k temu pripomogla tudi aerodinamika, a glavnino zaslug za preboj med najbolj varčne gre vendarle pripisati motorju, ki pa ga v super varčni različici 160 CDI ni izdelal Mercedes, pač pa Renault. In prav nobene potrebe ni, da se držite za glavo, ta motor se je namreč kot pogonska aplikacija odlično odrezal tudi pri avtomobilih z zvezdo na pokrovu motorja.
Poraba: 4,7 l /100 km
Cena: od 9.000 do 25.000 EUR
Ponudba rabljenih: srednja
Mini One D (2000–2022)
Le kdo bi rekel, da je novi Mini star že več kot 20 let. No, v tem času so ga temeljito prenovili in modernizirali, z dizelskim motorjem in nežno nogo na stopalki za plin pa je to, preverjeno, zelo varčen avtomobil. A prav ta nežna noga nekako ne sovpada s siceršnjo dinamiko, h kateri kličeta podvozje in krmilni sistem tega avtomobila. Ko je govora o rabljenih, je besedičenje o tem, da gre za vrhunsko kakovost, vendarle nekoliko pretirano, a če ne drugega, bo vsaj zunanja podoba, kot kaže, aktualna še kar nekaj časa.
Poraba: 4,1 l /100 km
Cena: od 4.000 do 20.000 EUR
Ponudba rabljenih: srednja
Opel Astra 1.3 CDTi (2004–2020)
Več generacij Oplove Astre se brez težav zadovolji tudi z manj kot petimi litri dizla, še posebno varčne pa so tiste, ki imajo vgrajene Fiatove motorje. Kompaktni razred je področje, ki ga Opel dobro obvlada, Astra pa je gotovo avtomobil, na katerega je zaradi nekaterih drugih ambicij oziroma modelov tovarne neupravičeno padlo nekaj sence. Kdor želi imeti zanesljiv in z vidika vzdrževanja poceni prevoz, ta bi moral oko vreči tudi na Opel Astro.
Poraba: 4,7 l/100 km
Cena: od 2.500 do 15.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
Peugeot 3008 Hybrid4 (2011–2016)
Tudi Peugeot ima na svojem seznamu varčnežev še kakšen model, ki bi si prav tako zaslužil mesto v našem izboru, vendar je 3008 vsekakor svojevrsten posebnež te kategorije. Za začetek je hibridni pogon kombiniran z dizelskim motorjem, kar vsekakor ni običajno, povrh tega pa ima hkrati tudi (električni) štirikolesni pogon. Enoprostorska zasnova ga uvršča med velike, podatek o porabi goriva pa glede na maso in velikost modela dobesedno vrže na hrbet. S tem pogonskim sklopom so bili na voljo tudi drugi modeli iz koncerna PSA, so pa zelo redki.
Poraba: 3,8 l/100 km
Cena: od 9.000 do 15.000 EUR
Ponudba rabljenih: zelo majhna
Renault Clio 1.5 DCI (1990–2022)
Včasih smo se šalili, da je Clio z dizelskim motorjem najbolj nedružaben avtomobil, saj z njim skoraj nikoli ne zaviješ na bencinsko črpalko. Dejstvo je, da je že prva generacija z 1,9-litrskim dizlom slovela po porabi, krepko nižji od petih litrov, z vsako naslednjo generacijo pa je šlo le še na bolje. Pazite se motorja 1,5 DCI, izdelanega tam nekje do leta 2007, novejše generacije pa so trajne in pogosto povsem brez težav obrnejo resno število kilometrov. Clio si mesto v našem izboru zasluži tudi zato, ker je napol slovenski, v zadnjih dveh letih pa je postal tudi moderno hibridiziran.
Poraba: 3,9 l/100 km
Cena: od 1.000 do 12.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
Seat Ibiza TDI (2002–2022)
Prvo Ibizo iz osemdesetih let so izdelali na osnovi Fiata, potem pa je vajeti v roke prevzel Volkswagen. Od takrat je Špancem na razpolago tudi vsa koncernska tehnika, med rekorderje na področju varčnosti pa se je vpisala, potem ko je dobila trivaljni motor TDI. Ta se je z leti še nekoliko spreminjal in tudi dokazal, da gre za precej robat, vendar zanesljiv stroj. Prav veliko z Ibizo ne boste tvegali, lastniki pa so z njo zelo zadovoljni.
Poraba: 4,1 l/100 km
Cena: od 1.500 do 11.000 EUR
Ponudba rabljenih: srednja
Smart ForTwo CDI (1997–2022)
Še ena mumija na seznamu varčnih avtomobilov. Oziroma kakor koli že to oteklino na štirih kolesih poimenujete. Je pa dejstvo, da je Smart, četudi so ga zasnovali in tudi izdelovali kot mestno vozilo, izredno zmeren tako pri bencinski kot dizelski žeji. Novejši letniki niso ravno poceni, tiste prve pa boste lahko kupili za pest kovancev. Medtem ko so dizelski motorji zelo trdoživi in neproblematični, pa so bencinski (vsaj tisti prvih letnikov) zasloveli predvsem po tem, da je poraba goriva po približno 80 tisoč kilometrih drastično padla, saj so se enostavno – podrli. Je pa res izredno varčen.
Poraba: 2,8 l/100 km
Cena: od 1.500 do 10.000 EUR
Ponudba rabljenih: srednja
Škoda Octavia TDI (1996–2022)
Od predstavitve do danes so se zvrstile štiri generacije Octavij in prav vsaka je v svojem času predstavljala svojevrsten pojem na področju varčnosti. Pravzaprav je že prva generacija s takrat še osemventilskim motorjem TDI pridobila članstvo v klubu »5 litrov«, in če pustim najnovejše različice ob strani, je vsa ta leta vozila po robu tega kluba. Z leti in izkušnjami je pridobila tudi na samozavesti, zato ni več tako zelo poceni, četudi rabljena. Sicer pa, zakaj bi bila poceni, saj že nekaj časa dokazujejo, da dela Škoda boljše Volkswagne kot Volkswagen sam.
Poraba: 4,7 l/100 km
Cena: od 1.500 do 20.000 EUR
Ponudba rabljenih: velika
Toyota Prius (2003–2022)
Toyota in varčnost sta vsekakor dve besedi, ki skupaj tvorita zlahka preverljivo dejstvo. Na seznamu varčnih avtomobilov se najdejo tako malčki z bencinskim motorjem kot kompakti z dizelskimi motorji in hibridi. Med temi še zlasti izstopata Yaris s porabo 3,5 litrov in Prius. Ta sicer ni tako zelo skromen kot Yaris, zanj pa sem se odločil predvsem zato, ker se je z leti in prevoženimi kilometri izkazalo, da je tudi hibridna tehnika (s tem ne mislim na baterije) lahko zanesljiva na dolgi rok ter tako v prah drobi marsikateri mit o omejenem roku trajanja hibridnih avtomobilov.
Poraba: 4,2 l/100 km
Cena: od 4.000 do 24.000 EUR
Ponudba rabljenih: zelo majhna
Volkswagen Passatt TDI (2010–2022)
Tudi pri Passatu bi lahko zajel še generacijo ali dve starejše modele. A ker gre vendarle za avtomobil, po katerem se je poimenoval segment, se spodobi, da vztrajam pri tistih, ki jih čas še ni povsem povozil. Med temi se zdijo še posebno zanimivi tisti, izdelani po letu 2015. Ti namreč delujejo zelo sveže in hkrati ponujajo tudi širok nabor varnostnih in asistenčnih sistemov, brez katerih se sicer da živeti, a tako dobri limuzini enostavno pritičejo. Poleg tega ga marsikje prepoznajo kot premijski flotni in poslovni avtomobil.
Poraba: 4,8 l/100 km
Cena: od 6.000 do 25.000 EUR
Ponudba: velika