V skoraj 20 letih so Švedi z Volvom XC90 dokazali, da lahko svojo pregovorno kakovostno pločevino ukrojijo tudi po meri razreda SUV. No, tehnično sta tako prva kot druga generacija postavnega Šveda vsekakor kos nalogi, polega tega sta zaradi ugodne cene tudi zelo zanimivi za kupce rabljenih vozil.
Švedski Volvo je v letu 2002 svetu predstavil svojega prvega SUV-ja XC90 in med tistimi, ki so se takrat še malodane pionirsko spogledovali s tem avtomobilskim razredom, je završalo. Kajti v času, ko so v ta segment vstopili tudi Audi, Volkswagen in Porsche, se je kar naenkrat zazdelo, da je ponudba bistveno pestrejša od povpraševanja. A kot kaže, so preračunljivi Švedi na to nenadno koncentracijo ponudbe mislili že v času razvoja svojega modela.
Njihova domneva, da bo za večino potencialnih kupcev dovolj že standardna avtomobilska platforma s poudarkom na praktičnosti, se je namreč v nekaj naslednjih letih izkazala za več kot pravilno. V resnici le majhen odstotek kupcev od svojega SUV-ja potrebuje kaj več kot zmožnost, da do doma prepelje pralni stroj ali pakete z razstavljenim pohištvom. Tudi zato XC90 ni bil zamišljen kot osel, ki bo za seboj vlekel brutalno težko prikolico, brodil po globoki vodi ali premagoval zahteven teren.
Prva generacija – odstopanje je bila njegova prednost
Volvo XC90 je torej nastal na platformi takrat še vedno relativno sveže prve generacije modela S80, kar je pod črto več kot zadostovalo za predvideno pretežno cestno uporabo. Danes, torej po skoraj 20 letih, je morda nekoliko nesmiselno razpravljati o posebnosti njegovega oblikovanja, v času prihoda na trg pa je bil to avtomobil, ki je znal loviti poglede. Ravno v tistem obdobju je Volvo izvajal tudi eno svojih največjih ambientalnih revolucij, zato to, da so kupci takrat kar drli v Volvove salone, sploh ni tako zelo presenetljivo.
Gledano z današnje časovne oddaljenosti pa lahko mirne vesti zapišem, da je za uspeh modela XC90 prav gotovo zaslužno tudi dejstvo, da je bil v ravno pravem času na voljo z ravno pravo pogonsko tehniko. Pri tem imam v mislih predvsem takrat popolnoma sveži vrstni turbodizelski petvaljnik z oznako D5, ki so ga nekateri avtomobilski mediji le leto prej okronali za 'kralja vseh dizlov'. S svojimi 163 'konji' je takrat med vsemi svojimi tekmeci ponujal idealno razmerje med močjo, zmogljivostmi in porabo.
Hočem reči, vse do prihoda modela XC90 je bila v tem avtomobilskem razredu poraba okrog osem litrov goriva prej znanstvena fantastika kot življenjska realnost. No, po drugi strani pa je bil prav omenjeni dizel tudi edina smiselna motorna izbira, saj so bili pet-, šest- in osemvaljni bencinski motorji glede na svojo potratnost enostavno premalo učinkoviti. To je po mojem mnenju tudi eden od razlogov, da si XC90 kot avtomobil nikoli ni prislužil pozornosti tistih, ki sicer prisegajo na najboljše, kar ta segment ponuja.
Volvo XC90 je torej tisti, ki je razred velikih SUV-jev s svojo ekonomičnostjo približal tudi družinam in tistim, ki se jim je zdela robustnost in potratnost tekmecev nepotrebna. Vsi tisti, ki smo s tem Volvom nanizali nekaj kilometrov, pa smo si ga zapomnili predvsem po tem, da je bil navkljub kar dokaj našpičenemu videzu prej kot k dinamiki nagnjen k udobju. Zapomnili smo si ga tudi po tem, da vse, kar se pregovorno superiornega pripisuje švedski avtomobilski industriji, ne drži čisto do popolnosti. Pri tem izvzemam poglavje o varnosti. Jasno, znamka, ki je pojem za varnost, ni pozabila na celo armado zračnih blazin in drugih konstrukcijskih rešitev, zato sem prepričan, da boste vi in vaši bližnji tudi v XC90 prve generacije varni kot otrok v materinem naročju.
Glede na to, da so cene rabljenih XC90 prve generacije zares ugodne in da se tudi pri nas najde kak zares soliden primerek, je krog potencialnih kupcev po mojem mnenju relativno majhen. Prva generacija namreč posebno izrazito peša pri povezljivosti in preostalih informacijskih tehnologijah. Mislim, CD-plošče, CD-menjalci, dodatne SIM-kartice in podobne dobrote iz devetdesetih let so danes pač stvar preteklosti. Težava je v tem, da integriran informacijski sistem ne omogoča kakšnih smiselnih nadgradenj ali zamenjave.
Druga generacija – odstopanje je njegova slabost
Če lahko pri Volvu računate na kaj, potem lahko na to, da boste v garaži zamenjali kar nekaj koledarjev, preden bo na ceste zapeljala naslednja generacija. Volvo XC90 je v svojem razredu šampion, saj se lahko prva generacija pohvali s kar 13-letno proizvodno dobo. No, za potrebe kitajskega trga so jo še nekoliko podaljšali, zahodnemu delu planeta pa je Volvo leta 2015 predstavil svojo drugo generacijo tega globalno priljubljenega avtomobilskega modela.
Podobno kot prva je tudi druga generacija pozornost pritegnila predvsem z videzom. Impozantna zunanjost, prestiž, skladnost, pozornost do podrobnosti in nasploh prepričljiv videz so zašibili kolena kupcev na obeh za Volvo najpomembnejših trgih – evropskem in ameriškem, se pravi v ZDA.
Prvo uvodno serijo, ki je štela 1927 avtomobilov (po letnici ustanovitve tovarne), so po spletu prodali v pičlih 45 urah, pri čemer je pomembno predvsem to, da v nasprotju z njihovim tradicionalnim prodajnim pristopom (vsak kupec konfigurira svoj avto) razen med dvema motorjema ni bilo mogoče izbirati ničesar, saj so bile odkljukane prav vse možnosti, ki jih hiša ponuja. Serijska številka 1 je pripadla švedskemu kralju Carlu XVI Gustavu, številka 10 pa nogometašu Zlatanu Ibrahimoviću.
Pomembno je zrasla karoserija (za 15 centimetrov v dolžino, in tri centimetre v širino), ki zdaj ni samo bistveno večja, ampak tudi v notranjosti ponuja bistveno več prostora. Volvovim inženirjem lahko verjamemo, da je nova platforma SPA (Scalable Product Architecture) še čvrstejša in varnejša kot prej, tehtnici pa predvsem to, da je kljub večjim meram tudi lažja. Medtem ko je bila prejšnja karoserija namenjena petim potnikom (in pogojno še dvema majhnima), lahko znotraj nove udobno sedi sedem potnikov. No, če izberete različico s samo petimi sedeži, je v osnovni postavitvi v prtljažniku prav toliko prostora kot v Volkswagnovem T6.
Kot znamka je Volvo ena tistih, ki v primerjavi z nekaterimi drugimi celo nekoliko bolj zavzeto sledi ideologiji mlade aktivistke Grete, zato so v duhu težnje po čim nižjih izpustih škodljivih snovi iz svoje ponudbe eliminirali vse motorje z več kot štirimi valji. Bencinski ali dizelski štirivaljnik (lahko tudi v kombinaciji z elektriko) je torej edina motorna možnost. S tem je Volvo sam sebe ponovno obsodil na 'družinske' uporabnike, saj tisti, ki SUV kupijo tudi zaradi posla in vleke prikolice, v njem ne vidijo ustrezne alternative nemškim tekmecem. Deklarirane zmogljivosti štirivaljnikov so sicer več kot ustrezne, vseeno pa je Volvu lahko jasno, da so zaradi tega izgubili marsikaterega kupca.
Švedska kakovost in zanesljivost. Mit ali resnica?
Znamka Volvo si je s svojimi modeli privozila sloves enega od proizvajalcev najzanesljivejših in najkakovostnejših avtomobilov. Vsekakor bi težko oporekal dejstvu, da so tudi v zadnjih dveh desetletjih izbirali kakovostne materiale, in dejstvu, da na lestvicah zanesljivosti in zadovoljstva kupcev zasedajo visoke uvrstitve. Kljub temu pa brez skrbi tudi pri pregovorno zanesljivih Švedih ne gre.
Če se je vaše oko ustavilo na modelu prve generacije, potem lahko na našem trgu izbirate med nekaj deset primerki, od katerih imajo domala vsi vgrajene dizelske motorje. Pri teh je pomembno zlasti redno vzdrževanje, saj so pogoste težave z napenjalniki jermena, vodnimi črpalkami in zobatim jermenom. Najlaže se jim izognete z izvedbo velikega servisa kakšen interval ali dva pred predvidenim. Vsi modeli imajo tudi pogoste težave pri štirikolesnem pogonu, in sicer se obrabljajo kotni odgoni in ležaji. Pri bencinskih motorjih V8 so se pojavljale hude poškodbe, zlasti takrat, ko so bili motorji nestrokovno oprani, zaradi česar so pokale pogonske verige.
V vsakem primeru bodite pozorni na delovanje samodejnega menjalnika, saj so pri tem modelu znane okvare, zlasti še, če je bila motorju povečana moč (chip tuning). Pričakujete lahko tudi pogoste zamenjave delov podvozja in kolesnih ležajev, saj je platforma modela S80 glede na maso tega vozila nekoliko poddimenzionirana. Vsi modeli se srečujejo še z nekaterimi drugimi tipskimi težavami, ki pa jih bodo izkušeni mehaniki preventivno odpravili, zato je zelo pomembno, kdo vašega rabljenega Volva servisira.
XC90 tudi karoserijsko ne dosega ugleda znamke iz prejšnjega tisočletja, saj prihaja do puščanja pri vetrobranskem steklu, povečanega piša vetra ob tesnilih, korodiranja plastičnih kromiranih delov, okvare brisalcev, volanskih ključavnic, senzorjev ESP/ABS, elektronskih komponent (navigacija, radio, zračenje) in podobnih tegob.
Tudi druga generacija svojim lastnikom ne prizanaša z različnimi neprijetnostmi, katerih glavnina sicer ni usodna, je pa njihov seznam glede na relativno kratko življenjsko dobo tega modela daljši, kot bi si želeli. Pri motorjih VEA (dizel), izdelanih med letoma 2015 in 2018, se lahko zaradi vročine deformira plastični sesalni kolektor, kar je povzročilo celo nekaj požarov. Napako je Volvo odpravil v okviru vpoklica, zato to še posebno previdno preverite. Pri omenjenih motorjih do letnika 2017 so bili zabeleženi tudi primeri povečane porabe motornega olja zaradi neustreznih batnih obročkov.
Bencinski motorji so načeloma bistveno bolj žejni, vendar po drugi strani tudi zanesljivejši. Izjema so težave z razpadanjem vžigalnih svečk, ki zaradi predolgih rokov, predvidenih za zamenjavo, niso zdržale in so zaradi visokih temperatur razpadle. Posledica je seveda uničen motor, čemur se lahko s pogostejšo menjavo svečk izognete. Pri dizelskih motorjih so zabeležene tudi precej pogoste napake na ventilih EGR in hladilnikih EGR, napako pa se praviloma odpravi s fizičnim čiščenjem sajastih delcev. Pri motorjih D5 lahko računate tudi na pokanje tlačnih gumijastih cevi sistema PowerPulse (turbo). Napaka ni posebno problematična, saj kakšna posebna škoda ne nastane, le zmogljivosti avtomobila občutno opešajo.
Zaradi nepopolne sprostitve električne parkirne zavore so se občasno pregrevali in zvili zadnji zavorni diski. Pri vožnji bodite torej pozorni na morebitne pretirane pojemke ob popuščanju plina. Če boste iz podvozja zaslišali škripanje, je vzrok za to najverjetneje umazanija, ki je vdrla v elemente zračnega vzmetenja. Navkljub prestižni notranjosti se v njej radi pojavijo kakšni črički, previden pa velja biti tudi pri odlaganju drobnarij, saj se nekateri elementi na sredinski konzoli in vratnih panelih pretirano hitro obrabljajo.
Predvsem pri modelih prvih letnikov jo rada zagode tudi elektronika. Na primer, senzor temperature hladilne tekočine preprečuje zagon motorja, multimedijski vmesnik, ki skrbi za nadzor večine funkcij avtomobila, pa zna biti zelo nezanesljiv. Težavo je v večini primerov odpravila programska posodobitev sistema. Pogosto so o manjših in večjih težavah poročali tudi vozniki modelov s hibridnim pogvolvoonom. Med večje težave sodijo okvare inverterjev in električnih grelnikov hladilne tekočine hibridnega sistema.
Na Slovenskem lahko izbirate med približno 50 primerki, ki jih večino poganja turbodizelski motor. Cene se začnejo pri približno 25 tisočakih.
Tehnični podatki
| dimenzije (d/š/v) v mm | razpon moči kW(KM) | inf. vrednost 2021 (€) | |
| 1. generacija (2002–2014) | 4,821/1.909/1.784 | 120(163) do 232(315) | 3.000 do 12.000 |
| 2. generacija (2015–2021) | 4.950/1.923/1.779 | 140(190) do 300(408) | od 25.000 |