Fotoreportaža: Otroški varnostni sedeži

Statistični podatki navajajo, da je v avtomobilih nepravilno nameščenih kar 60 odstotkov sedežev.

Fotoreportaža: Otroški varnostni sedeži (foto: Saša Kapetanovič) Saša Kapetanovič
19. 5. 2010

Najprej naj vam predstavimo nekaj dejstev. Ne glede na to, koliko so se in se še bodo proizvajalci trudili za varnost otroških sedežev, so starši glavni dejavnik pri varnosti svojih otrok med vožnjo.

Statistični podatki namreč navajajo, da je v avtomobilih nepravilno nameščenih kar 60 odstotkov sedežev. Še bolj šokanten je rezultat ankete, ki nam razkrije, da kar 40 odstotkov vprašanih ni vedelo, kako nevarna je vklopljena varnostna blazina za otroka v lupinici, nameščeni na sprednjem sedežu.

Tudi če pustimo statistiko ob strani, je kar nekaj primerov, ki izpodbijajo tezo, da je otrok naše največje bogastvo. Za začetek bi to lahko letelo na pisce zakonov, ki še vedno dovoljujejo, da se po različnih veleblagovnicah prodajajo ceneni sedeži, ki na neodvisnih testih ne dosežejo niti zadovoljive ocene, kaj šele, da bi otroku zagotovili kanček udobja.

Jure Tomc, direktor podjetja Baby Center, ki nas je peljalo na strokovno ekskurzijo, pravi, da so pri nas starši dokaj podučeni pred nakupom. Še vedno pa se najdejo kupci, ki želijo le izpolniti zakonske zahteve in izberejo najcenejšo različico.

Kot rečeno, smo imeli priložnost obiskati dve podjetji, ki delujeta v Nemčiji. Da bi dobili čim bolj nevtralno sliko o podjetju, smo svoj nadaljnji obisk h konkurenci zamolčali.

Podjetje Römer

Za začetek smo se ustavili v Ulmu, kjer domuje Römer. Vsi, ki so kdaj poizvedovali o otroških sedežih, niso mogli mimo te znamke. Römer je podjetje, ki je poslalo na trg kar nekaj sedežev, ki so kasneje postavili standard na trgu. Tako so recimo leta 1997 standardizirali priključek Isofix, o čemer kroži zanimiva anekdota.

Šef Volkswagnovega koncerna, Ferdinand Piëch (ki je, mimogrede, oče 12 otrok), je za mednarodni sejem avtomobilov v Frankfurtu potreboval udarno novost, ki bi jo vgradil v takratno novo različico Golfa.

Vodilnim v Römerju je naročil, naj izdelajo standard za način vpetja otroškega sedeža v avtomobilsko karoserijo, in tako se je rodil Isofix. Dandanes se vse več ljudi odloča za omenjeni sistem vpetja. Naj omenimo, da Isofix prej omenjeno številko 60 odstotkov nepravilno nameščenih sedežev zmanjša na vsega štiri odstotke.

Res pa je, da je za zdaj ta sistem nekoliko dražji, poleg tega pa je treba sedež zavarovati z dodatnim paščkom ali s podporno nogo, če se želimo izogniti prevračanju. Podatek, ki govori v prid Römerju, je, da 80 odstotkov avtomobilskih proizvajalcev, ki želijo osvojiti pet zvezdic na ADAC-ovem testu, vgradi njihov sedež.

Vseh teh rezultatov ne bi dosegli, če za tem ne bi stala uspešna razvojna ekipa. Ta šteje 40 inženirjev, ki vsak dan preizkušajo nove metode nadgrajevanja varnosti in čim lažje uporabe.

V svojih prostorih imajo celo center za preizkusne trke, kjer vsakodnevno opravljajo testiranja svojih sedežev kot tudi sedežev konkurence. Tudi sami smo bili priča preizkusnemu čelnemu trčenju v zid pri 50 km/h.

Pri takem trku deluje sila na telo do 20 G. Otrok v pravilno nameščenem sedežu ima pri takem trku kar 160 odstotkov manj možnosti za poškodbe kot voznik v istem vozilu.

Pri Römerju poudarjajo, da so ponosni na napis Made in Germany. Pravzaprav napovedujejo, da bo proizvodnja kakovostnih sedežev ostala v Evropi, medtem ko se bo trg cenenih izdelkov umaknil v Azijo.

Znamka Kiddy

Prav tu pa nas zgodba pripelje do drugega podjetja v okviru naše ekskurzije, in sicer smo obiskali podjetje Kiddy iz Hofa. Gre za podjetje, ki ima drugačen način dela in proizvodnje od Römerja.

Medtem ko je ves razvojni in prodajni oddelek v Hofu, so proizvodni obrati na Kitajskem. Ves razvoj temelji na uporabi sodobne računalniške tehnologije ter pomoči neodvisnih testov nemške avto-moto zveze. Posebno pozornost pa razumljivo posvečajo nadzoru kakovosti, ravno zaradi prej omenjene dislocirane proizvodnje.

Kljub pomislekom glede izbire takega sedeža pa je Kiddy zelo uspešen na področju varnosti otroških sedežev. Največ zaslug gre pripisati njihovemu sistemu pripenjanja otroka, ki mu pravijo 'impact ­shield'.

Pravzaprav gre za mizico, prek katere namestimo običajni varnosti pas. S stališča varnosti je to dobra rešitev, marsikateremu otroku pa občutek prevelike utesnjenosti ne bo po godu. Velja omeniti, da mora biti tak sedež pravilno vpet v avtu, tudi kadar otrok ne sedi v njem.

Certifikat

Kaj torej izbrati za svojega otroka? Najprej je treba paziti, da je sedež opremljen s certifikatom, ki ustreza zadnjim evropskim varnostnim zahtevam, ne glede na to, katero velikost ali znamko sedeža si boste ogledovali.

Certifikat boste prepoznali, če bo sedež opremljen z oranžno ­etiketo z napisom ECE R 44/04. Proizvajalci navajajo, da povprečen uporabnik večinoma zamenja tri sedeže v dobi odraščanja svojega otroka: na začetku seveda uporablja lupinico, nato sedež razreda 1, na koncu pa sedež, ki združuje razreda 2 in 3. To je mogoče doseči z odstranitvijo nekaterih elementov na sedežu.

Naslednja stvar, ki bo pripo­mogla k vaši odločitvi, je sistem vpenjanja. Če hočete zanesljivejši in hitrejši sistem vpenjanja, boste izbrali Isofix. To pa ne pomeni, da sedeži s klasičnim vpenjanjem prek varnostnega pasu niso varni; le malce več časa in spretnosti bo potrebno za namestitev. Na koncu pa je pri izbiri pomemben tudi oseben okus.

Ne gre dvomiti o tem, da proizvajalci še naprej izboljšujejo varnost sedežev. Lahko vam celo izdamo, v kateri smeri. Pri Römerju so nam razkrili, da bi ogromen napredek dosegli z uporabo sistema, podobnega HANS-u (ki ga poznamo iz dirkaških krogov), saj je prav poškodba vratu najpogostejša pri trkih.

Toda kako otroku stabilizirati glavo, je drugo vprašanje in izziv. Druga pomembna zadeva pa je sistem, ki bo avtu sporočal, kdaj je sedež pravilno nameščen.

Konec koncev, ne glede na to, kaj nam ponujajo proizvajalci ter kakšne varnostne rešitve imajo za naše otroke, smo vozniki tisti, ki smo dolžni poskrbeti za varno vožnjo otrok.

Zatorej se pozanimajte o pravilni izbiri sedeža kot tudi o njegovi pravilni namestitvi. Otrok mora namreč uporabljati sedež vse do 12. leta oziroma dokler ne zraste vsaj 145 centimetrov v višino.

Saša Kapetanovič, foto: Saša Kapetanovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri