S poletjem prihaja tudi povečana uporaba klime. Pa jo znate pravilno uporabljati?

Eden od razlogov, da ljudje radi potujemo z avtomobilom, je poleg praktičnosti prav gotovo tudi udobje in dobro počutje, ki nam ga znajo proizvajalci pričarati v avtomobilskih kabinah. Seveda je raven udobja in ugodja v največji meri odvisna od velikosti in opremljenosti avtomobila, pri čemer načeloma velja, da je stop­nja udobja premo sorazmerna s ceno. Infozabavni sistem, ozvočenje, oblazinjenje, asistenčni sistemi in druga ambientalna oprema so vsekakor elementi, o katerih je v povezavi z ugodjem mogoče razpravljati, nikakor pa (danes) to ne velja za klimatsko napravo. Brez nje si namreč sodobnega avtomobila sploh ni mogoče predstavljati. Tudi če gre za tistega z dna cenovne lestvice.

Kratka zgodovina

Ameriški Packard je bil prvi avtomobilski proizvajalec, ki je klimatsko napravo umestil na seznam doplačljive dodatne opreme. Naprava, za katero je bilo tik pred izbruhom druge svetovne vojne treba odšteti (preračunano na današnje stanje) dobrih pet tisočakov, je zavzemala velik del prtljažnega prostora, hkrati pa je med svojim delovanjem porabljala približno 10 kilovatov motorne moči. Seveda takrat ni bilo niti govora o kakšni regulaciji, kroženju zraka ali nastavljanju temperature, klimatska naprava je namreč imela le dve stopnji: vklopljeno-izklopljeno.

Ugodje med vožnjo, h kateremu je s pomočjo klimatske naprave pripomogla lepo ohlajena potniška kabina, je že v petdesetih letih postalo nepogrešljiva opcija pri najbolj premijskih (predvsem ameriških) avtomobilih. Evropsko avtomobilsko panoramo prestižnega raz­reda je začela klima masovno osvajati v sedemdesetih in osemdesetih letih, okrog leta 1995 pa so se začeli o klimi bolj resno pogovarjati tudi kupci Golfov in podobnih avtomobilov.

Seveda so tovarne za doplačilo klime tudi v nižjih segmentih ponujale že prej, a so se kupci zanje predvsem zaradi zares visokih cen odločali zelo redko. Še kakšnih deset let pozneje pa je klima v osebnem avtomobilu postala samoumeven in nujen dodatek. Klimatska naprava je torej vedno zraven, vprašanje je le – kakšna.

Čez desetletja se je namreč avtomobilska klima iz relativno preprostega razvila v mnogo bolj kompleksen sistem, ki zmore poleg osnovne funkcije – hlajenja – tudi prezračevati ter celo aktivno prečiščevati in odišavljati zrak v kabini. Najsodobnejše klime ponujajo povsem samodejni nadzor in regulacijo delovanja (s pomočjo podatkov iz različnih tipal v avtu), hkrati pa zmorejo različno ohlajati tudi tri ali celo štiri cone v avtomobilu (torej si lahko npr. štirje potniki nastavijo različno temperaturo, seveda le za nekaj stopinj).

Vzroki za razmah klime v osebnih avtomobilih

Medtem ko številni menijo, da so podnebne spremembe in vse bolj vroča poletja ključni razlog za razmah klime v osebnih avtomobilih, in medtem ko drugi menijo, da smo ljudje preprosto postali samo bolj razvajeni in občutljivi, gre med pomembnejše vzroke gotovo prišteti tudi razvoj avtomobilskih karoserij.

Največ toplote oziroma vročine v avto­mobilsko kabino 'vdre' skozi stekla s sončnim sevanjem (učinek t. i. tople grede). Še pred nekaj desetletji so nekateri proizvajalci ta problem delno regulirali z vgradnjo toniranih atermičnih stekel, s katerimi so vsaj za kakšno stopinjo ukrotili visoke temperature.

Površina avtomobilskih stekel se je z leti kontinuirano povečevala, posledično pa so avtomobilske kabine postale tudi bolj vroče. Drugi razlog je aerodinamika. Ta seveda ugodno vpliva na porabo goriva in še marsikaj drugega, po drugi strani pa so se prav zaradi nje morali posloviti ostri karoserijski robovi, trikotna okenca in podobni detajli, ki so pripomogli k temu, da se je bilo brez pretiranega prepiha mogoče voziti z odprtimi okni.

Hočem reči, če sem se z Golfom prve generacije kot mladenič sredi julijske poletne pripeke brez težav z odprtimi okni odpeljal iz Ljubljane do Šibenika, bi se danes po isti poti z Golfom 8 na cilj pripeljal povsem brez levih zob. Seveda pri vsem skupaj ne smemo zanemariti dejstva, da se je globalno in mikrolokalno izboljšal tudi naš življenjski standard, s tem pa tudi pričakovanja oziroma – v primeru klime – zahteve.

Kako deluje klimatska naprava?

Gre seveda za kompleksen sistem, ki pa je v osnovi precej podoben delovanju hladilnika in torej deluje na principu odvajanje toplote iz prostora prek medija, ki je v tem primeru hladilni plin (R12). Po fizikalnem načelu, da tekočina ob faznem prehodu v plinasto stanje absorbira toploto. Hitreje, kot se spreminja stanje medija, bolj učinkovito in hitrejše je hlajenje.

Hladilno sredstvo kompresor, ki je sicer srce sistema, v zaprtem sistemu (krogotoku) najprej razredči v visokotemperaturno in visokotlačno plinasto stanje in pošlje v kondenzator. Ta pa kot toplotni izmenjevalnik ohladi in utekočini plin, ki ga potem očisti še filter. Nato sledi pot do ekspanzijskega ventila, za njim pa se tekočina pod visokim tlakom sprosti in pod nizkim tlakom vstopi v uparjalnik. Vroč zrak iz potniške kabine teče prek reber uparjalnika, nato pa se v toplotnem izmenjevalniku ohladi in vstopi v kabino.

Ključni in najdražji del sistema je seveda kompresor, ki ga žene motor prek jermenice (ali tudi elektromotor), neposredno s tem je povezana tudi sklopka, ki skrbi za zvezo s pogonom. Prav ta del, ki odvzema moč avtomobilu, je krivec za povečano porabo, saj motorju vzame kakšne tri do štiri kilovate. Tu so še sušilnik (sprejema oz. odvzema vlago iz hladilnega plina) pa kondenzator in seveda termo ekspanzijski ventil, ki uravnava prehod iz plinastega v tekoče stanje.

Skrb za klimatsko napravo je vsaj tako pomembna kot redni servis

Ne glede na to, da klima oziroma njeni ključni mehanski sestavni deli s tehničnega vidika praviloma niso pretirano zapleteni, pa je zaradi številnih specifičnih sestavnih delov ena izmed dražjih v avtomobilu. Da je s klimo nekaj narobe, bo marsikateri voznik opazil šele takrat, ko bodo zunanje temperature dosegle 25 in več stopinj Celzija.

Strokovnjaki in serviserji klimatskih naprav priporočajo preventivni pregled in servis klime vsako drugo leto. Cena servisa je odvisna od starosti klimatskega sistema, pri osebnih avtomobilih pa se v primeru, ko gre za manjše posege, kot so dopolnitev plina, olja, dezinfekcija in podobno, gibljejo od 30 do 100 evrov.

Kabinski filter zraka je ne glede na tovarniški program vzdrževanja priporočljivo menjati vsako leto. Pri marsikaterem avtomobilu lahko to delo opravite tudi sami, cene filtrov pa se gibljejo od 25 do vrtoglavih 150 evrov (originalni za dražja vozila). V vsakem primeru pa se na daleč izogibajte pretirano ugodnih ponudb, saj je velika verjetnost, da bo vaša klima v tem primeru delež­na površnega pregleda in uporabe neprimernih sredstev (plin, olje ...) za delovanje.

Kako lahko vplivate na življenjsko dobo klime?

Največ boste storili z rednim servisiranjem, delno pa lahko k temu s skrbno in premišljeno uporabo prispevate tudi sami. Bodite pozorni, da ob vklopu klime motor ne bo imel preveč vrtljajev. Če vozite po avtocesti, spustite plin in upočasnite na ugodnih 2000 vrtljajev, šele potem vklopite klimo in nekaj sto metrov vozite z enakim tempom. Tako ne boste pretirano obremenjevali sklopke kompresorja, kompresor pa se bo v zanj ugodnih pogojih ustrezno ogrel, podmazal in pripravil na naporno delo.

Za dolgotrajno in učinkovito delovanje klimatske naprave je pomembno tudi to, da ne prihaja do preobremenitev. Pri tem ne mislim na to, da je ne smete uporabljati v režimih največje zmogljivosti, ampak na to, da jo je treba zaščititi pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Predvsem gre za čistočo in poškodbe satja hladilnika klime. Pri velikih potovalnih hitrostih obstaja velika možnost, da drobno kamenje s ceste skozi reže maske prileti v hladilnik in poškoduje reciklirani aluminij hladilnika.

Drobne mehanske poškodbe pozimi v kombinaciji s soljo povzročijo poroznost in posledično uhajanje hladilnega plina. Še zlasti terenska vozila, ki so pogosto izpostavljena vožnji po globokem blatu, imajo pogosto z blatom in prahom zamašeno satje na hladilniku, zaradi česar prihaja do preobremenitve in posledičnih okvar. Torej počasna vožnja in redno pranje sta dobra prijatelja klimatske naprave.

Da ne bi prihajalo do neprijetnih vonjav iz prezračevalnega sistema, je priporočljivo, da pred prihodom na cilj izklopite delovanje kompresorja klime, prezračevanje pa pustite vklopljeno. S tem se bo kondenzirana vlaga posušila, posledično pa boste preprečili razvoj bakterij in s tem nastajanje neugodnega, zatohlega vonja iz prezračevalnega sistema.

Najpogostejše okvare

Na področju servisiranja avtomobilskih klim se serviserji srečujejo z različnimi okvarami in napakami, ki v osnovi ostajajo podobne vse od prvega masovnega pojava klimatskih naprav v avtomobilih. Med najpogostejšimi napakami oziroma servisnimi posegi se najdejo:

1. Polnjenje plina – kadar klima ne hladi dovolj dob­ro, je eden od možnih vzrokov pomanjkanje hladilnega plina. Polnjenje plina stane od 50 do 100 evrov, odvisno od količine ter vrste plina. Izredno pomembno je, da se izbere ustrezen plin, saj ta ne povzroča korozivnosti, ne poškoduje tesnil ter ima hkrati učinkovite mazalne sposobnosti.

Pri starejših vozilih polnjenje plina počasi postaja velik problem, saj zaradi ekoloških prepovedi prodaja plina R134 v EU ni dovoljena. Čeprav bi v teoriji v klimatski napravi lahko uporabljali marsikateri cenejši tehnični plin, pa vam kakršnokoli improvizacijo odsvetujem, saj so plini različno vnetljivi in v primeru nesreče ali tehnične napake kot taki tudi smrtno nevarni.

2. Menjava filtra klime – večina avtomobilov ima menjavo filtra predvideno na vsakih 15.000 km, novejši pa tudi že na 30.000 km. Bolj kot na kilometre se je priporočljivo ozirati na starost, torej enkrat na leto, če so izpostavljeni ekstremnim prašnim ali vlažnim pod­ročjem, pa tudi pogosteje.

3. Dezinfekcija klime – kondenzirana vlaga je v okviru delovanja klime potisnjena tudi v razvodni sistem prezračevanja, zaradi česar v njem nastajajo bakterije. S kemičnim in mehanskim čiščenjem uspe serviserjem stanje sistema povrniti na 99 odstotkov stanja novega. Še bolj pa so učinkoviti pri eliminaciji virusov, kjer uničijo 99,99 odstotka vseh virusov, vključno s covidom-19.

4. Menjava hladilnika – ker je hladilnik klime praktično vedno takoj za prednjim odbijačem, torej pred vodnim hladilnikom, je tudi najbolj izpostavljen poškodbam. Nemalokrat se zgodi, da pride do težjih poškodb, še posebej če je avto veliko na avtocesti. Menjava hladilnika ni poceni, saj se cene gibljejo od 300 do 800 evrov.

5. Okvara kompresorja klime – kompresor je srce klimatske naprave, zato je pogosto tudi najdražja in najzahtevnejša komponenta. Če je ustrezno vzdrževana, se praviloma ne kvari pogosto, če pa do okvare vendarle pride, pa bo popravilo pri starejših avtomobilih stalo okrog 400 evrov, pri novejših pa tudi več kot tisočaka.

6. Puščanje plina – redna poraba plina je nekaj povsem običajnega, saj ta uhaja skozi različne mikro­razpoke in na tesnilnih stikih. Če pa vendarle uhaja prehitro, bo treba s pomočjo UV-svetlobe poiskati mesto puščanja ter napako odpraviti. Stroški so lahko zelo različni, od simboličnih nekaj evrov za kakšno tesnilo pa vse do nekaj sto evrov za hladilnik, kondenzator ali kakšno cev.

Vpliv klimatske naprave na porabo goriva – do 6 evrov na dan!

Ni skrivnost, da klimatska naprava, ki ob delovanju motorju odvzame od 3 pa vse do 12 kilovatov moči, vpliva tudi na porabo goriva. Ta vpliv je najbolj izrazit v začetni fazi hlajenja, torej takoj po vklopu. Nemški ADAC je pred časom izvedel preizkus učinkovitosti klimatskih naprav in ugotovil, da bi testirana vozila pri znižanju temperature z vročih 31 na udobnih 22 stopinj Celzija porabila med 2,5 do 4,2 litra več goriva na 100 kilometrov.

Seveda je ta podatek le teoretičen, saj se kabina ohladi precej hitreje kot v 100 kilometrih. Bistveno manj šokantni so podatki pri vzdrževanju temperature, torej potem ko je notranjost že prijetno ohlajena. Takrat klimatska naprava poskrbi za od 0,7 do 2,1 litra dodatne porabe goriva na 100 km, podatek pa velja za vožnjo po mestu. Če se boste z vklopljeno klimatsko napravo vozili po avtocestah, lahko računate na le 0,1 do 0,7 litra dodatne porabe. To je seveda razumljivo, saj k hlajenju pripomore tudi hladnejši zrak, ki se ujame v hladilnik klime.

V povprečju vas celodnevna vožnja v vročini z vklopljeno klimatsko napravo v Sloveniji stane okrog 6 dodatnih evrov. Treba je tudi poudariti, da so razlike med posameznimi avtomobili oziroma tipi naprav precejšnje. Enostavne klimatske naprave namreč ves čas delujejo s polno močjo, naprednejši sistemi pa regulirajo delovanje kompresorja in s tem tudi vplivajo na njegov vpliv na porabo goriva.

Kako pravilno uporabljati klimatsko napravo

Nastavitev delovanja klimatske naprave ne zahteva posebnega znanja, poleg tega so povsem ročne klime danes že prava redkost. Tu in tam se najde še kakšen model s polsamodejno, večinoma pa so v sodobnih avtomobilih vgrajene klime s samodejno regulacijo. Različni proizvajalci si optimalno učinkovitost in ugodje predstavljajo po svoje, temu pa prilagodijo tudi delovanje različnih tipal in algoritme v računalniku.

Učinkovitost klimatske naprave je sicer precej odvisna od konfiguracije sistema, torej od moči, prezračevalnih kanalov, programov in podobnega. V vsakem primeru pa je za varno in zdravju neškodljivo uporabo klime priporočljivo upoštevati naslednjih šest nasvetov:

1. Prezračite avto – če je mogoče, še pred začetkom vožnje prezračite avto. Če to ni mogoče, boste k hitrejši ohladitvi kabine močno pripomogli tako, da boste kakšen kilometer ali dva prevozili z odprtimi stranskimi stek­li ali sončno streho, pri tem pa naj klima deluje.

2. Ko se bo kabina 'ohladila' na zunanjo temperaturo, zaprite okna ter vklopite kroženje notranjega zraka.

3. Priporočljivo je, da temperaturna razlika med kabino in zunanjostjo ne presega 7 stopinj Celzija. Na ta način se boste zagotovo izognili prehladnim obolenjem, kihanju, vnetim očem, smrkanju in prehladu.

4. Zrak s pomočjo prezračevalnih rež usmerite tako, da ne bo neposredno hladil izpostavljenih delov telesa, predvsem glave. Če boste vklopili avtomatsko regulacijo, bo za to poskrbela klima sama, še dodatno pa si lahko pomagate na primer z uporabo senčnika.

5. Ko je kabina ohlajena, ni nobenega smisla, da klimatska naprava deluje s polno močjo, zato hitrost ventilatorja prilagodite dejanskim potrebam. Tudi v tem primeru bo nalogo namesto vas najbolj učinkovito opravila avtomatika.

6. Zdravniki in medicinska stroka nasploh priporočajo, da sočasno s približevanjem cilju postopoma zvišujete temperaturo ter tako poskrbite, da šok ob izstopu iz udobno ohlajene kabine ne bo tako intenziven.

Preberite še: Poglejte, kaj vse prinese nekaj dodatnih centimetrov

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja